Nizozemski premier o spornem zakonu: 'Zame Madžarska nima več mesta v EU'

Nekaj ur pred začetkom vrha EU je sedemnajst voditeljev članic EU v skupnem pismu pozvalo k spoštovanju pravic oseb LGBTQ. Voditelji držav članic bodo na rednem dvodnevnem junijskem vrhu EU najprej razpravljali o boju proti pandemiji, migracijah in gospodarskem okrevanju. A po napovedih virov je pričakovati, da bo kdo od voditeljev ob drevišnji večerji odprl tudi vprašanje glede madžarskega zakona. 

Zaradi nasprotujočih si mnenj in opletanja z besedo "sramota" – z njo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila sporen zakon, madžarski premier Viktor Orban pa njeno izjavo – ni pričakovati, da bodo zlahka prišli do rešitve.

Nizozemski premier Mark Rutte je danes ob prihodu na vrh EU vztrajal in dejal celo, da Madžarska zaradi tega zakona ne bi smela biti več v EU. "Zame Madžarska nima več mesta v EU," je dejal. Dodal je sicer, da je to zgolj njegovo mnenje, medtem ko bodo o tem odločali tudi drugi voditelji članic povezave. "V EU je še 26 drugih članic. To bo treba narediti korak za korakom," je dejal.

Evropska zakonodaja sicer ne predvideva, da bi katero od članic lahko izključili iz EU. Predvideva pa določene postopke in kazni za kršenje evropskih pravil, v skrajnem primeru tudi izgubo glasovalnih pravic. Da bi državo, ki ne spoštuje skupnih pravil, to doletelo, pa je potrebno soglasje vseh ostalih članic EU. A Madžarska in Poljska, ki se obe soočata z obtožbami spodkopavanja demokratičnih vrednot, se medsebojno ščitita in blokirata to možnost.

Rutte je kljub temu menil, da je "dolgoročni cilj, da se Madžarska podredi" glede omenjenega spornega zakona. "Morajo se zavedati, da na Madžarskem, če so del Evropske unije in te skupnosti vrednot, nihče ne sme biti diskriminiran, temveč se mora vsak počutiti svobodnega, ne glede na njegovo spolno usmerjenost, barvo kože, spol ali kar koli drugega," je še dodal nizozemski premier.

Madžarski poslanci so prejšnji teden potrdili vladni predlog zakona, ki prepoveduje promoviranje homoseksualnosti v izobraževalnem procesu, s tem pa v veliki meri omejuje razpravo o vprašanjih, povezanih s skupnostjo LGBT. Parlament, v katerem ima večino desničarska stranka Fidesz premierja Orbana, je predlog potrdil s 157 glasovi za in enim proti.

Že dan pred sprejemom zakona, ki je bil vključen v sklop zakonodajnih ukrepov proti pedofiliji in za zaščito otrok, se je pred madžarskim parlamentom zbralo okoli 5000 protestnikov. Mahali so z mavričnimi zastavami in zahtevali umik predloga, češ da enači istospolno usmerjenost z nasiljem nad otroki. Zakon prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje na temo LGBT. Leta 2019 je vladajočo stranko razburil oglas Coca-Cole, ki je spodbujal strpnost do gejev. Prepoved zajema tudi kakršno koli oglaševanje, v katerem bi bili istospolno usmerjeni ali transspolne osebe prikazani kot del normalnega življenja. 

Po mnenju organizacije Amnesty International, ene od organizatork protesta, udeležba "kaže, da številni ljudje na Madžarskem zavračajo homofobijo, transfobijo in poskus vlade, da bi širila sovraštvo". Nevladne organizacije opozarjajo, da bodo s sprejetimi spremembami močno omejene svoboda izražanja in pravice otrok.

Orban ne namerava umakniti spornega zakona o LGBTQ

Orban je ob prihodu na vrh Evropske unije zavrnil možnost, da bi umaknil zakon. Poudaril je, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev. Označil se je za borca za pravice homoseksualcev. 

Glede pravic pripadnikov skupnosti LGBTQ na Madžarskem je dejal, da je sam borec za njihove pravice. "V komunističnem režimu je bila istospolna usmerjenost kaznovana in jaz sem se boril za njihovo svobodo in pravice. Tako da jaz branim pravice homoseksualcev. Vendar pa pri tem zakonu ne gre za to; gre za pravice otrok in staršev," je poudaril. Dodal je, da zakon določa, da o tem, kako bodo o spolnosti izobraževali otroke, odločajo izključno starši. Povedal je, da je že odgovoril voditeljem 17 držav članic EU, ki so pred vrhom v pismu pozvali k spoštovanju pravic oseb LGBTQ. Čeprav Madžarske v njem niso omenili, je pismo razumeti kot odziv na sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti.

Orban je ob prihodu v Bruselj dejal zgolj, da je treba najprej prebrati zakon in se nato odzivati. Vztrajal pa je tudi pri odgovoru predsednici Evropske komisije, ki je v sredo zakon označila za sramoto in napovedala ukrepanje. Madžarski premier je njeno izjavo že v sredo označil za sramotno.

"Če kdor koli verjame, da nekdo zaradi reklame, knjige ali filma postane homoseksualec, enostavno ne razume življenja," pa ob vrhu EU je dejal luksemburški premier Xavier Bettel, ki je sicer poročen z moškim.

"Bodimo jasni - madžarski zakon je neumen zakon, ki diskriminira ljudi," pa je dejal belgijski premier Alexander De Croo. "Evropa je klub s pravili," je še poudaril v odgovoru na vprašanje glede madžarskega zakona.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je sicer v svojem nagovoru voditeljem EU danes dejal, da "diskriminacija na podlagi rase, vere ali spolne usmerjenosti, pa tudi iz kakršnega koli drugega razloga ni združljiva s temeljnimi vrednotami EU". Zato je nedavno sprejeti zakon na Madžarskem zaskrbljujoč. "Nobena tako imenovana tradicija ali kulturna posebnost ne more upravičiti nespoštovanja človekovega dostojanstva," je povedal.

Sporni zakon obsodilo že 17 držav, Evropska komisija napovedala sankcije

K spoštovanju pravic oseb LGBTQ je v skupnem pismu pozvalo 17 voditeljev članic EU, med katerimi ni slovenskega premierja Janeza Janše. Pismo je razumeti kot odziv na sporni madžarski zakon, a Madžarske v njem niso omenili. Pismo so podpisali voditelji Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Cipra, Latvije, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Finske in Švedske. Pozneje se jim je po besedah luksemburškega premierja Xavierja Bettela pridružil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Voditelji so pismo, ki so ga naslovili na predsednike Evropskega sveta, Evropske komisije in Sveta EU – Charlesa Michela, Ursulo von der Leyen in Antonia Costo – sicer objavili na Twitterju. V njem so izpostavili, da ob grožnjah temeljnim pravicam, še zlasti načelu nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, izražajo zavezanost spoštovanju temeljnih vrednot, ki jih opredeljuje 2. člen pogodbe EU. "Še naprej se moramo boriti proti diskriminaciji skupnosti LGBTQ," so zapisali.

Evropska komisija je v sredo napovedala, da bo sprejela pravne ukrepe proti novi madžarski zakonodaji. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je "zakon o homoseksualnosti sramota". "Ta zakon očitno diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti in je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU," je poudarila in izpostavila, da močno verjame v EU, v kateri lahko vsakdo ljubi, kogar želi, in ki sprejema raznolikost. Napovedala je, da bo uporabila vse pristojnosti komisije za zavarovanje pravic vseh državljanov, ne glede na to, kdo so in kje živijo.

Belgijski premier Alexander De Croo je sicer pred dnevi pozval tudi k finančnim sankcijam EU proti Madžarski. V belgijskem parlamentu je izpostavil, da v EU ni prostora za homofobijo. V torek, teden dni po sprejemu zakona, je na pobudo Belgije skupina štirinajstih članic, med katerimi ni Slovenije, v skupni izjavi izrazila zaskrbljenost zaradi zakona, ki po njihovem prepričanju diskriminira osebe LGBTQ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok, ter komisijo pozvala k ukrepanju. Pobudo sta ta teden podprli še Grčija in Avstrija, skupaj torej 16 držav.

"O temeljnih pravicah in vladavini prava se ne da pogajati," je na Twitterju poudarila avstrijska ministrica za zadeve EU Karoline Edtstadler.

V znak nestrinjanja z madžarskim zakonom je münchenski mestni svet nemške prireditelje evropskega nogometnega prvenstva pozval, da bi münchensko Areno med sredino tekmo med reprezentancama Nemčije in Madžarske osvetlili v mavričnih barvah. Evropska nogometna zveza (Uefa) je zahtevo zavrnila kot politično.

Kaj pa Slovenija, ki zakona ni obsodila? 

S prošnjo, da javno predstavijo uradno stališče Slovenije, smo se obrnili tudi na vlado, a odgovora še nismo prejeli. Ali to, da zakona nismo obsodili, pomeni, da ga podpiramo?

Slovenija skupne izjave držav članic ni podprla, ker bo kot predsedujoča Svetu EU vstopila v položaj nevtralnega pogajalca, je pojasnil državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan in dodal, da je cilj nevtralnega pogajalca iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati zbliževanje pogledov na obravnavane skupne teme.

Opozicijske stranke so sicer v odzivu na sprejem zakona izrazile pričakovanje, da bodo najvišji predstavniki Slovenije izrazili diplomatski protest. Izrazile so tudi razočaranje, ker se Slovenija ni pridružila 16 članicam EU.

Marsikdo se je vprašal, ali se Slovenija o zakonu ni opredelila tudi zaradi dobro znane prijateljske vezi med Orbanom in slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo.

In medtem ko čakamo na odgovor o uradnem stališču vlade, smo prejeli informacije, da bomo madžarskega premierja v petek gostili v Ljubljani. Po naših informacijah se bo Orban – poleg hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza – namreč udeležil osrednje proslave ob 30-letnici dneva državnosti Slovenije.