Predsednik vlade Janez Janša je tako kot za ostala ministrstva tudi za notranje iskal nove vodje, vendar so ponudbo zavrnili skoraj vsi. Nekdanji direktor policije Marko Pogorevc je povedal, da se je odločil za gospodarstvo, zato se v tem času vidi v gospodarstvu in zaenkrat ne vidi svoje vloge v politiki.
Privolil je očitno le Dragutin Mate, ki se doslej v javnosti ni velikokrat pojavil, ko pa se je, je bil povezan z aferami. Janeza Janšo, takrat obrambnega ministra, je kot varnostnik spremljal na službenih poteh, nato ga je leta 1992 Janša iz varnostno-obveščevalne službe premestil v svoj kabinet na položaj svetovalca za mednarodno sodelovanje. Štiri leta kasneje je postal vojaški ataše v Sarajevu, od koder so ga leta 1999 zaradi vohunskega škandala odpoklicali, ker je zbiral podatke o ljudeh, ki so bili povezani s takratnim direktorjem varnostno-obveščevalne službe obrambnega ministrstva Andrejem Lovšinom.
Nekdanji vodja varnostno-obveščevalne službe Andrej Lovšin je povedal: "V takratnem obdobju, ko je Mate opravljal naloge in dolžnosti vojaškega atašeja republike Slovenije oziroma Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini, je bil obrambni minister Jelko Kacin in iz vodstva takratnega obrambnega ministrstva so na vojaškega atašeja prišle takšne naloge in zadolžitve kot jih vi omenjate."
Lovšin sicer Mateja pohvali kot vestnega in profesionalnega. Mateja pa povezujejo tudi s trgovino z orožjem v času, ko je bil zdajšnji predsednik vlade Janez Janša obrambni minister.
Soodločal naj bi tudi o usodi nekdanjih vojaških oseb in upokojencih JLA, nekateri od njih zdaj sodijo v kategorijo izbrisanih. Če bo notranji minister, bo zdaj znova moral reševati tudi ta problem.
Dragutin Mate, ki je trenutno še vedno šef ljubljanske uprave za obrambo, je po mnenju nekaterih sodelavcev karierist in izredno zvest Janezu Janši. Kot še dodajajo tisti, ki ga poznajo, pa je izredno konfliktna oseba in zato, po mnenju mnogih, izredno šibek člen predlagane vlade.
Umazani lokalni posli Mravljakove?
Druga domnevno sporna kandidatka prihaja iz vrst ljudske stranke. Gre za Darinko Mravljak, kandidatko za ministrico brez listnice, zadolženo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. Konec devetdesetih naj bi z odkupom in prodajo zemljišča podjetja Hmezad nezakonito zaslužila več kot 25 milijonov tolarjev.
Domnevno nečedne posle na Koroškem naj bi Darinka Mravljak sklepala med letoma 1994 in 1998. Leta 1994 je namreč od propadajočega podjetja Hmezad odkupila parcelo z vrtnarijo za dobre štiri milijone tolarjev. Nekaj let kasneje - vmes je postala poslanka v parlamentu in podžupanja občine Radlje ob Dravi - jo je prodala državi s precejšnjim zaslužkom: za dobrih trideset milijonov.
Darinka Mravljak ob tem odgovarja: "Leta 1998 sem vrtnarijo prodala Direkciji za ceste, kajti čez mojo vrtnarijo je bila speljana trasa obvoznice." Več o poslu ni želela povedati. Kot je še zatrdila, ob nakupu ni mogla vedeti, kje bo potekala trasa, kot namigujejo nekateri. Glede nakupa in prodaje vrtnarije pa ima popolnoma čisto vest, še dodaja Mravljakova.
Primer je kljub temu preiskovala policija, ki je nekaj nepravilnosti odkrila: ovadili so tedanjega direktorja Hmezada Hauserja, ker naj bi s pogodbami o prodaji parcele Mravljakovi oškodoval podjetje za pol milijona tolarjev in kasneje še za poldrugi milijon. Dejstvo je, da je Hauser potem, ko je zapustil Hmezad, dobil službo na občini, in to v času, ko je bila podžupanja prav Mravljakova. V kateri fazi je delo policije in tožilstva v zvezi s primerom prodaje vrtnarije, je skoraj nemogoče ugotoviti. S slovenjgraške policijske uprave so nas napotili na generalno upravo v Ljubljano, od tam pa na slovenjgraško okrožno tožilstvo, od koder odgovor še vedno čakamo.
So pa policisti Mravljakovo povabili tudi na razgovor v zvezi s pretepom novinarja Mira Petka, ki je pisal o tej aferi. Pri tem naj bi zavrnila preizkus s poligrafom, smo izvedeli, čeprav sama pravi, da ji tega niso nikoli ponudili. Dejstvo je tudi, da je Mravljakova tesno povezana z bratoma Podobnik, bila je ena od podpredsednic stranke, z Marjanom pa je sodelovala pri njegovih beograjskih poslih z Mestom v mestu.
Sporna tudi kandidatka za kmetijsko ministrico
Veliko presenečenje je tudi kandidatka za kmetijsko ministrico Marija Lukačič, kljub temu, da je to ministrstvo vodila tudi v Janševi vladi v senci. Obdobje njenega vodenja Sklada kmetijskih zemljišč namreč spremljajo številni zapleti. Med drugim tudi domnevno sporna naložba več sto milijonov tolarjev v kasneje propadlo banko Triglav.
Marije Lukačič se dobro spominja tudi Marjan Kaligarič iz Izole, ki je zaradi njenih domnevno spornih odločitev dvakrat gladovno stavkal. Kaligarič zatrjuje, da je bil zaradi odločitev Lukačičeve, ko je bila direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ob dodatno zemljišče, ki ga je dobil na razpisu.
"Ob tem izražam svoje razočaranje, ker če je za kmetijsko ministrico lahko predlagana oseba, ki je bila pripravljena zaradi svojega oblastniškega napuha pustiti človeka pred parlamentom, da vsaj zboli, če ne še kaj več, to mislim, da je moralno sporno v vseh pogledih," je zgrožen Kaligarič.
Ob ravnanje sklada se je na izredni seji državnega zbora 23. septembra 1998 obregnil tudi takratni poslanec Janez Janša. V razpravi je poslancem dejal, navajam: "Pa zavzemite se za človekove pravice takrat, ko so res ogrožene. Ko ljudje umirajo tu pred parlamentom. Dokler dr. Zbačnikova ni opozorila zadnjič javnost na primer Kaligarič, se niste zganili. Potem so prileteli podpredsedniki vlade, ministri in se začeli opravičevati. Človek pa je praktično umiral. Tam je bila storjena krivica! Tam je bila storjena krivica, ker je bila vmes korupcija."
Torej je Janša vedel za domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v skladu, za katere seveda odgovarja njen direktor, v tem primeru Marija Lukačič. Lukačičeva naj bi tudi ignorirala zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pri dajanju koncesij gozdnim gospodarstvom. Le malo preden je propadla komercialna banka Triglav pa naj bi več kot 300 milijonov tolarjev vložila v to banko, kljub temu, da banka Triglav ni bila na seznamu varnih bank, ki ga je v tistem času objavljalo finančno ministrstvo. Denar je sklad dobil nazaj šele letos. Računsko sodišče pa je skladu trikrat izdalo mnenje s pridržkom. Pri nadzoru poslovanja za leto 1994 so skladu priporočili tudi to, da mora pogodbo o zaposlitvi Lukačičevi podpisati predsednik sveta sklada in ne Lukačičeva sama.
