Danes je privatizacijska komisija k nakupu NLB povabila vse tri ponudnike, ki so oddali nezavezujoče ponudbe.
Snovalci programa privatizacije zatrjujejo, da bo tuji strateški partner domačim bankam prinesel nova znanja in tehnologije, potrošnikom pa kvalitetnejše storitve.
Vendar Stane Valant iz Nacionlane finančne družbe opozarja na pomen, ki ga ima prodaja državnih bank domačim investitorjem za slovensko gospodarstvo. Po njegovih besedah se pomena nacionalnega interesa in domačega lastništva bank, dobro zavedajo tudi v vseh državah članicah EU, razen Luksemburga, ki ima drugačen sistem.
France Arhar nekdanji guverner Banke Slovenije zatrjuje, da tuji kapital, ki je že v slovenskih bankah dejansko še ni pokazal bistvene prednosti. Hkrati opozarja na pomen, ki ga ima na javne finance sodelovanje bank s centralno banko.
Še vedno nerešena vprašanja nasledstva hrvaških in bosanskih vlog verjetno prispevajo k dejstvu, da se za NLB potegujejo le trije ponudniki. Dve veliki mednarodni finančni ustanovi in Evropska banka za obnovo in razvoj. Slednja se, po besedah Arharja, kot solastnica SKB ni pokazala kot posebno dober gospodar.
Po besedah Valanta z domačim kapitalom ni možna privatizacija NLB in Nove KBM preko noči. V obdobju treh ali štirih let pa bi kupci lahko postale slovenske pravne in fizične osebe. Toda evropske in svetovne analitične inštitucije opozarjajo Slovenijo na prepočasno privatizacijo bank.
Tudi med Kučanom in Drnovškom prihaja do nasprotujočih si mnenj. Drnovšek poudarja, da ni važno kdo je lastnik pač pa da je učinkovit. Kučan pa opozarja, da mora biti prodaja dobro premišljena zaradi nacionalnega interesa. Privatizacija slovenskega bančništva in gospodarstva oziroma prodaja državnih deležev je preveč pomembna, da bi lahko prevladali posamezni politični interesi.
