Kot se je pokazalo tudi pri dosedanjih zasedanjih Konvencije v Bruslju, so predstavniki vlad in parlamentov sedanjih in bodočih članic Unije namreč prav na te člene vložili več kot tisoč dopolnil.
Člani konvencije si na zadnjem zasedanju - okoli 100 dni pred predvidenim zaključkom priprave ustavnega dokumenta, 30. junija - niso bili enotni, ali naj bo v temeljnem dokumentu Evropske unije omenjena krščansko-judovska tradicija evropskega kontinenta.
"Mi si ne želimo tam ne teološke ne ideološke razprave, mi se ne bomo pogovarjali o obstoju Boga in podobne zadeve, ampak želimo zapisati v ustavo tako, da se bo v njej vsak lahko prepoznal," je povedal predsednik komisije DZ za evropske zadeve in član predsedstva konvencije Alojz Peterle.
Konvencijo razprava o najbolj ključnem vprašanju - federativnem ali nadnacionalnem značaju Evropske unije - še čaka. Kot majhna država se Slovenija zavzema za močnejšo Evropsko komisijo, torej metodo skupnosti.
"Prihaja do tesnega sodelovanja manjših držav, ki se ga udeležuje tudi Slovenija. Skratka, zdaj smo v najbolj zahtevni fazi, ko bo treba najti nek kompromis," pravi Peterle.
Prav zaradi številnih dopolnil k predlaganim členom prihodnje evropske ustave, se je pojavilo vprašanje, ali bo Konvenciji uspelo skleniti delo do predvidenega roka, do konca junija.
"Če bi se konvencija nekoliko podaljšala, se status novih pristopnic ne bi bistveno spremenil," še dodaja Peterle.
Slovenski predstavniki v Konvenciji sicer menijo, da bi bilo podaljšanje dela konvencije v interesu Slovenije. Medvladno konferenco, na kateri bodo sprejeli dokončno odločitev o reformi EU, bi tako lahko sklicali šele po širitvi povezave naslednje leto, ko bo Slovenija že polnopravna članica Unije.
O vsebini in pomenu doslej predstavljenih osnutkov členov bodoče ustavne pogodbe EU pa je kot gost foruma spregovoril tudi strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
