Sporen razpis padel v vodo, brez denarja ostalo več nevladnih organizacij

Več kot pol leta je mimo od odstopa Sanje Ajanović Hovnik in njenega odhoda iz politike. "Čutim se dolžno, da iz tega razpisa umaknem sum dvom," je oktobra lani zatrjevala nekdanja ministrica. Hiše preiskave pa so se odvile šele zdaj.

Kot so zgolj pisno - seveda brez potrditve imen - pojasnili na ljubljanski policijski upravi, sumijo, da so tri fizične in ena pravna oseba izvršile kaznivo dejanje s tem, da so pri javnem razpisu z različnimi dejanji dosegle, da so se med prejemnike uvrstile organizacije, ki niso izpolnjevale meril in kriterijev. Neuradno je med osumljenimi tudi Ajanović Hovnik.  

Zlorabila naj bi položaj, ko so na ministrstvu Inštitutu za preučevanje enakosti spolov, njene nekdanje sodelavke in poslovne partnerke Kaje Primorac, s spremembo javnega razpisa, omogočili zajetna finančna sredstva v višini 300 tisoč evrov.

In danes. Razpis je padel v vodo, številne resne nevladne organizacije, ključne za delovanje družbe, pa so ostale brez denarja, ki ga nujno potrebujejo za svoje delovanje. Na primer tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Samo v času kovida so nudili brezplačno pravno pomoč več kot 1200 osebam, spisali so spremembe zakona o nalezljivih boleznih, izpodbijali prekrškovne postopke. "Pravna mreža, ki je bila eden od izbranih projektov, zdaj visi na nitki, ali bo sploh še delovala ali ne. Zaradi tega, ker se ne da delati neskončno na etični pogon. Nihče ne dela na etični pogon. Niti predsednica, niti ministri, še najmanj pa predsednik vlade. Vsi deljo v strukturi, ki omogoča normalno poklicno in tudi zasebno življenje. Nevladni sektor pa pogosto deluje na etični pogon in to preprosto ne gre več," posledice razveljavitve pojasnjuje Barbara Rajgelj, članica Prave mreže. 

Ker je več nevladnih organizacij prepričanih, da je naslednik padle ministrice Franc Props januarja razpis razveljavil nezakonito, so vložili tožbe na Upravno sodišče. "Izplen tega razpisa nekako odpira vrata vsakokratnim oblastnikom, da samo proforma nastavijo neke komisije, ki so domnevno strokovne, potem pa v naslednjem koraku razveljavijo ali pa razveljavljajo te odločitve komisij, dokler rezultati pač niso ustrezni," meni Rajgelj. 

Sploh v času, še opozori Rajgelj, ko je pred nami daleč največji infrastrukturni projekt v zgodovini države - 15 milijardna gradnja drugega bloka elektrarne Krško, kjer bo nevladni sektor imel eno ključnih vlog pri informiranju družbe. Da tega ne bodo počeli le s privatnimi interesi podprte skupine.

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da bo denar iz padlega razpisa šel nevladnikom, a v več drugih razpisih. Prva dva bosta, pravijo, objavljena v kratkem.