Minister Bizjak je ob podpisu povedal, da sporazum z Binkoštno cerkvijo vsebuje vsa tista vprašanja, ki so bila predmet že podpisanih sporazumov z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. Brkič pa je ta dokument označil kot potrditev religijske pluralnosti, s katerim je država dokazala, da so verske skupnosti enakopravne.
Vsebine današnjega sporazuma
Sicer današnji sporazum vlade z Binkoštno cerkvijo vključuje vsa vprašanja pravne narave, svobodo pri organizaciji pastoralne in vzgojne dejavnosti ter jurisdikcije, svobodo pri oblikovanju cerkvenih struktur in imenovanju njenih nosilcev ter svobodo pri ohranjanju stikov, ustanavljanju cerkvenih združenj ter izobraževalnih in vzgojnih ustanov, ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine ter pri pastoralni dejavnosti v bolnišnicah in domovih za ostarele.
Sporazum ne pomeni finačnih obveznosti za državo
Po zagotovilih pravosodnega ministra današnji sporazum ne prinaša nobenih neposrednih finančnih obveznosti za državo, daje pa podlago za delovanje verske skupnosti, v tem primeru Binkoštne cerkev. Sporazum s slednjo je enak t.i. soglasju Katoliške cerkve z državo, je pa drugačen kot Vatikanski sporazum, ki ima drugačno pravno naravo - je mednarodni in meddržavni sporazum, je dejal Bizjak.
Kako je s sporazumi z ostalimi verskimi skupnostmi?
Na vprašanje, ali bo vlada v prihodnje sprejemala tovrstne sporazume z vsemi verskimi skupnostmi, ki so registrirane v Sloveniji, je pravosodni minister odgovoril, da sam pri tem ne vidi nobenih zadržkov in izrazil prepričanje, da takšni sporazumi lahko prispevajo k boljši urejenosti razmer med verskimi skupnostmi in državo.
Po besedah ministra se dogovarjajo še s Srbsko pravoslavno cerkvijo, še nekaj verskih skupnosti pa je izrazilo željo po podpisu tovrstnega sporazuma, vendar postopki še niso stekli.
Duhovno binkoštno gibanje v svetu šteje približno 500 milijonov vernikov, v Sloveniji pa ima Binkoštna cerkev skupaj s simpatizerji in obiskovalci med 3500 in 4000 članov. Binkoštna cerkev črpa svojo zgodovinsko avtohtonost skupaj z vsemi kristjani iz splošnih reformacijskih načel Martina Luthra, predvsem pa iz anabaptističnih korenin tretjega, levega krila reformacije iz leta 1525.
