Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, v. d. generalnega direktorja Policije Andrej Jurič in predsednik uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) Valentin Hajdinjak so na Ministrstvu RS za notranje zadeve v Ljubljani danes podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji. Ta je podlaga za vzpostavitev tako imenovane avtocestne policije.
"Izjemno sem vesel, da se je danes podpisal ta sporazum," je v izjavi za novinarje po podpisu dejal Hojs in spomnil, da je ustanovitev avtocestne policije napovedal že v zaslišanju pred poslanci kot kandidat za notranjega ministra. "Pričakujem, da bo zadeva vzpostavljena v prvih mesecih naslednjega leta," je pojasnil.
Vzpostavljanje nove enote bo sicer potekalo postopoma in bo predvidoma zaključeno v nekaj letih. V prvi fazi bo njeno delo vezano zgolj na nadzor prometa, na daljši rok pa bo prevzemala tudi druge elemente policijskega dela, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, iskanje storilcev ter preprečevanje nezakonitih migracij.
Sedež nove avtocestne policije bo v Postojni, bodo pa že v prvi fazi postavili enote na petih lokacijah po Sloveniji, s katerimi bo pokrit celoten avtocestni krak. Sprva bo v vsaki enoti od 10 do 15 policistov, skupaj z vodstvom torej od 70 do 100 ljudi. Ko bo razvoj končan, bo predvidoma avtocestna policija štela več sto mož, je pojasnil Hojs.
"Prepričan sem, da bo zagon te policije prispeval k dvema bistvenima ciljema: na eni strani je prometna varnost, saj verjamem, da bo na slovenskih avtocestah precej več reda, precej manj nesreč in manj mrtvih, na drugi strani pa bo, glede na to, da se povečuje število kaznivih dejanj na slovenskih avtocestah, to pripomoglo k boljšemu raziskovanju in pregonu tistih, ki kazniva dejanja izvršujejo," je dejal minister.
Današnji podpis sporazuma je pozdravil tudi Vrtovec, ki se strinja, da bo država z avtocestno policijo zagotovila večjo varnost na avtocestah in hitrih cestah, izboljšala pa se bo tudi pretočnost. Spomnil je na prepoved prehitevanja tovornih vozil nad 7,5 tone na avtocesti od Šentilja do Kopra, ki bo začela veljati prihodnje leto.
"Že sedaj veljajo določene omejitve pri prehitevanju za tovorna vozila, pa vozniki teh omejitev ne spoštujejo. Avtocestna policija bo veliko pripomogla, da bodo vozniki tovornih vozil spoštovali predpise, s tem pa se bo izboljšala pretočnost in nenazadnje tudi varnost," je podčrtal. Krepitev nadzora je po njegovem pomembna tudi v luči zniževanja kazni za prehitro vožnjo.
Jurič je medtem spomnil na podatke, ki pričajo o poslabšanju varnosti cestnega prometa, tudi na avtocestah. "Predvidevamo, da bo zaradi avtocestne policije nadzor učinkovitejši, bolj stalen, trajnejši, pa tudi večstranski," je dejal. Glede kadrovske slike je pojasnil, da bo šlo v prvi fazi za prerazporeditve policistov, v nadaljevanju pa tudi novo zaposlovanje. Spomnil je, da so letos na Policiji sprejeli okoli 200 novih kandidatov za policiste, zato pričakujejo, da jih bo čez dve leti okoli 170 na voljo tudi za avtocestno policijo.
Prvi mož Darsa Hajdinjak pa je izpostavil preobremenjenost slovenskih avtocest, pa tudi številne pretežke tovornjake, ki po slovenskih cestah vozijo nekaznovano. "Po uvedbi prepovedi prehitevanja tovornih vozil v januarju je naslednji korak k večji varnosti in pretočnosti tudi uvedba t. i. tretjega voznega pasu iz smeri Domžal in Vrhnike proti Ljubljani, s čimer bomo v jutranjih in popoldanskih konicah lahko odpravili nepotrebne zastoje in čakanja," je pojasnil.
Na podlagi danes podpisanega sporazuma o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji bodo sicer deležniki pripravili in podpisali še izvedbeni sporazum, v katerem bo med drugim opredeljeno, kaj bo avtocestni policiji ponudil Dars. Hajdinjak je pojasnil, da pogovori tečejo na eni strani o sofinanciranju prevoznih sredstev, na drugi strani pa o zagotavljanju logistike, denimo prostora na avtocestnih bazah in nekdanjih cestninskih postajah.
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.