Sporazum, ki ureja status NEK, naj bi bil protiustaven v osmih členih. Med drugim naj bi bila državljanom Slovenije kršena pravica do zdravega življenjskega okolja, ker sporazum ne obravnava vprašanja odpadkov po zaprtju nuklearke.
Okoljski minister Janez Kopač meni, da sicer sporazum zaradi tega ne bo propadel, bo pa zaradi preložitve ratifikacije v DZ propadla kredibilnost Slovenije. Kopač je še povedal, da je tovrstno zavlačevanje brez vsebine in zaradi tega škodljivo za državo, za NEK in tudi za lokalno skupnost. Zaradi preložitve ratifikacije se podaljšuje tudi stanje negotovosti in nihče ne more napovedati končnega izida, je povedal Kopač.
Za Slovenijo bi bilo bolje, da bi poslanci sporazum zavrnili in oblikovali nova pogajalska izhodišča, ne pa da odločitev odlagajo, še menijo na ministrstvu in dodajajo, da motenj pri preskrbi z elektriko ne bo v nobenem primeru. Slovenija je že pred časom zakupila rezervne zmogljivosti električne energije v primeru ratifikacije sporazuma in se prav tako tudi dogovorila za vrnitev zakupljene rezervne zmogljivosti v primeru, če sporazum ne bo ratificiran, kar seveda predstavlja določen strošek.
Na ministrstvu za zunanje zadeve pa menijo, da je slovenska vlada za svojo kredibilnost poskrbela že s potrditvijo sporazuma. "Ali bo podpis ratificiran ali ne bomo videli 1. julija," pravi državni sekretar za bilateralo in EU Samuel Žbogar.
Bi pa z ratifikacijo sporazuma v DZ slovenska politika veliko pridobila, saj bi mednarodni skupnosti dokazala, da je glede dveh vprašanj naredila vse, kar se je dogovorila s hrvaško stranjo, da bo naredila, še dodaja Žbogar.
Kako in kdaj, če sploh, bo DZ meddržavni sporazum o NEK tudi ratificiral, pa je za zdaj še v rokah ustavnega sodišča.
