Že dalj časa so opazni poskusi hrvaške državne politike, da bi vzpostavila ali ohranila dobrososedske odnose z državami, na katere meji. Razlog za takšno politiko je predvsem potreba po stabilni okolici, pa tudi sugestije bruseljske administracije, ki vse svoje morebitne članice usmerja k predhodnemu regionalnemu sodelovanju, piše v Vjesniku Marko Barišić.
Hrvaške sosede Barišić razdeli v dve skupini. V prvi so države na severozahodu, torej Madžarska, Slovenija in Italija, s katerimi ima, kot piše Barišić, vse od osamosvojitve dobre odnose. Z Madžarsko so odnosi skoraj prijateljski, ker med državama ni bilo odprtih vprašanj. V odnosih z Italijo se včasih, kot je primer širjenja hrvaške jurisdikcije na Jadranu ali pa vprašanja odškodnine za premoženje optantov, pojavljajo nekoliko glasnejši toni. Glede Slovenije pa Barišić meni, da bi lahko govorili o zelo dobrih odnosih, "če ne bi bilo vztrajnih poskusov slovenske politične elite po širitvi svojega ozemlja na kopnem, predvsem pa na morju, in to na račun Hrvaške".
S to skupino držav, ki so članice EU in ki se jim bo poskušala v bližnji prihodnosti pridružiti, poskuša Hrvaška graditi dobrososedske odnose, ki naj bi temeljili na medsebojnem spoštovanju in partnerstvu. Uradni Zagreb problemov, ki se pojavljajo, ne želi povečevati, zato kot kraj, kjer bi se jih lahko rešilo, ponuja mednarodne pravne ustanove.
V zameno za takšno politiko Hrvaška pričakuje podporo teh držav pri priključevanju EU. V zvezi s tem je izredno pomembno, da so pred kratkim italijanski, slovenski in madžarski premieri v javnih pismih ali izjavah izrazili polno podporo Hrvaški v zvezi s še vedno nezanesljivim začetkom pristopnih pogajanj, med drugim še piše Barišić.
Nobilo v Sloveniji

Hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji pa je potrdilo, da se je hrvaški veleposlanik Mario Nobilo, ki je bil po napovedi Slovenije o razglasitvi epikontinentalnega pasu poklican v Zagreb na posvetovanja, vrnil v Ljubljano. Veleposlanik Nobilo ob tem ni želel dati nobene izjave, temveč je prosil za malo potrpljenja, dokler ne opravi "zelo nujnih vsebinskih zadev".
Iz tega je mogoče sklepati, piše Novi list, da gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih stikov med Slovenijo in Hrvaško, kar "potencira pričakovanje slovenske strani, da bo hrvaški premier Ivo Sanader za rešitev mejnega spora tudi uradno poslal predlog za začetek pogajanj o mednarodni arbitraži.