Poslanci so danes razpravljali o načrtovanem novem družinskem zakoniku. Srž problema so še vedno členi, ki popolnoma izenačujejo istospolne in raznospolne družine. Še pred začetkom seje se je je pred parlamentom zbralo okoli 100 nasprotnikov zakona, ki so želeli vstopiti, vendar so jim to preprečili, ker na sejo niso bili vabljeni.
France Cukjati (SDS) je ocenil, da je ena bistvenih napak zakonika vključevanje različnih skupnosti v en zakon, družinskih, rejniških in istospolnih. Po njegovih besedah zakonik posega v ustavo, ki jasno govori, kaj je zakonska zveza in kaj družina. Opozoril je, "v kakšno brezno neusklajenih stvari se spuščamo" in to po njegovih ocenah v škodo vseh, tako istospolnih kot heteroseksualnih skupnosti.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je prepričan, da bi mogla vlada zakonik ustrezno popraviti in umakniti sporne določbe. Meni še, da je cilj zakonika korist otroka, a so nekateri členi v nasprotju s tem.
Dejan Levanič (SD) je dejal, da je družbena realnost danes drugačna, ker veliko otrok živi v različnih skupnostih, ne v tradicionalni družini. Prav je, da jim zagotovimo enake pravice kot tistim, ki živijo v družini z očetom in materjo, poudarja. Pav tako zanika izjave Cukjatija, da bo zakonik škodoval vsem, ter še ocenjuje, da zakon ne posega v ustavo.
Svetlik: Zakonodaja prilagojena realnosti
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da predlog družinskega zakonika celovito ureja celotno družinsko pravo v korist otroka.
"Po 30 letih se zakonodaja spreminja in prilagaja družbeni realnosti," je dejal. Po njegovih besedah je osnovno načelo besedila, "da damo posamezniku svobodo izbire, kako bo živel. To ne sme biti omejevano, dokler ne omejuje svobodo drugih".
'Odpravljanje diskriminacije in izključevanja'
Civiilna iniciativa za vse družine je predstavila argumente v prid zakonu. Nov zakonik bo tako na zakonodajni kot tudi na ravni družbenih in medosebnih odnosov zagotovil in pospešil procese odpravljanja diskriminacije in izključevanja.
Ko bo družinski zakonik sprejet, bo država končno omogočila celostno zaščito in varstvo vseh otrok, ne glede na tip družine, v kateri odraščajo. Vsi starši, ne glede na njihovo spolno usmerjenost in ne glede na to, ali so biološki ali socialni, bodo končno celovito opolnomočeni za varstvo in skrb svojih otrok, poudarjajo.
Poleg tega bodo istospolni pari lahko sklenili zakonsko zvezo ali živeli v zunajzakonski skupnosti in bodo deležni vseh socialnih in drugih temeljnih človekovih pravic, ki jim pripadajo kot življenjski skupnosti in ki jim jih sedanji Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti odreka, še dodajajo.
Istospoolni starši skrbijo za otroke
V podporo zakonu se sklicujejo na različne raziskave. Na podlagi ene je razvidno, da je spol neodločujoči faktor, ki vpliva na kakovost opravljanja starševske vloge. Na splošno sta dva starša (ne glede na spol), ki dobro opravljata svojo vlogo, boljša kot en starš, vendar pa to ne pomeni, da tudi en starš otroku ne more zagotoviti tistega, kar potrebuje za odraščanje in razvoj.
Problem je torej v tem, da raziskave heteroseksualno družino vzamejo za nevprašljiv zlat standard, vsak odmik od heteronormativnega standarda pa je razumljen kot manko. Istospolne družine po raziskavi ameriških sociologov Judith Stacey in Timothy J. Biblarz ne 'sproducirajo' nič več gejev in lezbijk kot hetero družine.
Javnost ni bila izključena
Parlamentarni odbor za delo obravnava predlog družinskega zakonika v skladu z zakonom in javnost ni bila izključena z obravnave, je danes zatrdila predsednica odbora Andreja Črnak Meglič. Predstavniki Civilne iniciative za družino in pravice otrok ji namreč očitajo "nedemokratično proceduro" in "vehementno obravnavanje".
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je prepričan, da se je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve priprave družinskega zakonika lotilo nestrokovno. Na enak nestrokoven način so bile po njegovem prepričanju obravnavane tudi pripombe iz javne obravnave k družinskemu zakoniku.
Številne pozitivne rešitve
Do zakonika so se na okroglih mizah in razpravah opredelili tudi nekateri pravniki in psihologi. Večina jih izpostavlja številne pozitivne in prepotrebne rešitve, ki jih zakonik prinaša v družinsko pravo, nenaklonjeni pa so posvojitvam otrok s strani istospolnih partnerjev. Da bi moralo ministrstvo pri ureditvi tega vprašanja iskati večjo mero soglasja ter srednjo pot, podprto z raziskavami, ocenjuje tudi dekan Pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat.
K umiku družinskega zakonika v takšni obliki je v ponedeljek spet pozvala Civilna iniciativa Za družino in pravice otrok.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.