Duševno zdravje: 'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev'

Ob nedavnem svetovnem dnevu duševnega zdravja in imenovanju nove ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel predstavniki psihoterapevtske stroke zunaj zdravstva upajo in pričakujejo, da bomo v Sloveniji po dolgih letih kmalu dobili sodoben in mednarodno primerljiv zakon o psihoterapiji. "Nismo izgubili upanja, da bi delovna skupina lahko prišla do predloga zakona o psihoterapiji, ki bo sprejemljiv za celotno psihoterapevtsko stroko v Sloveniji, ki jo neločljivo predstavljamo tako psihoterapevtska stroka zunaj zdravstva kot tudi klinični psihologi in psihiatri v zdravstvu, ki želijo v javnosti ustvariti vtis, da so sami edina in celotna psihoterapevtska stroka v Sloveniji, čemur odločno nasprotujemo," pravijo.

Klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri so medtem zaskrbljeni zaradi informacij o predlogu zakona o psihoterapiji, ki so zaokrožile v medijih na podlagi izjav dr. Mojce Zvezdane Dernovšek, vodje delovne skupine za pripravo predloga zakona na ministrstvu za zdravje. Menijo, da je ministrstvo njihovo strokovno mnenje pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. "Tako bi ta predlog zakona lahko bil v direktnem nasprotju s tem, za kar je ta vlada obljubila, da se bo zavzemala – za stroko in za javno zdravstvo," so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim sta podpisana dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov, in prof. dr. Borut Škodlar, dr. med., psihiater in vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

Ureditvi, kot jo napoveduje dr. Dernovškova, ostro nasprotujejo, saj po njihovem mnenju "pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve". Po njihovi oceni bodo kriteriji za opravljanje psihoterapije izven zdravstva postavljeni prenizko. "V sistem regulacije naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ," so zapisali.

Strokovnjaki zunaj zdravstva: Gre za netočne, enostranske in obtožujoče izjave

Predstavniki ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenske krovne zveze za psihoterapijo odgovarjajo, da gre za netočne, enostranske in obtožujoče izjave, ki jih klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri že dalj časa ponavljajo in širijo v javnosti. Na njihove navedbe so se odzvali v zapisu, pod katerega so podpisani Irena Kosovel, univ. dipl. prav., psihoanalitična psihoterapevtka, predsednica SZPS, Franci Gerbec, univ. dipl. prav, podpredsednik ZOPS, prof. dr. Robert Cvetek, univ. dipl. psiholog, specialist zakonske in družinske terapije, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije UL TEOF, Ksenja Kos, certificirana transakcijsko analitična psihoterapevtka, predsednica krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), mag. Miran Možina, dr. med. spec. psihiater in psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana in asist. Urška Kranjc Jakša, univ. dipl. filozofinja, zakonska in družinska terapevtka stažistka, doktorantka zakonske in družinske terapije, mediatorka, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Med drugim so psihologi, psihiatri in pedopsihiatri zapisali, da bodo, če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot jo napoveduje dr. Dernovškova, poleg ustrezno izobraženih in strokovnih zasebnih izvajalcev psihoterapije izven zdravstva kot licencirani izvajalci s priznanim poklicem psihoterapevta lahko delovali tudi:

1. Ljudje, ki poleg psihoterapije izvajajo energetsko zdravljenje čaker, psihedelično terapijo, psihološko astrologijo, zdravljenje težav z intimnostjo z objemanjem in božanjem, alternativne pristope za dvig zavesti in podobno. "Tu navajamo le nekaj izmed vrste resničnih primerov, ki jih najdemo na spletnih straneh ljudi, ki so obiskovali Univerzo Sigmunda Freuda in teološko fakulteto ali so del Slovenske krovne zveze za psihoterapijo," so zapisali. 

"Odločno zavračamo neresnične navedbe, da Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana in Univerza v Ljubljani, teološka fakulteta in Slovenska krovna zveza za psihoterapijo izvajajo izobraževanja, ki so dokazano škodljiva ali vzpostavljajo prenizke kriterije. Nasprotno, njihovi izobraževalni programi vključujejo ne le evropske, ampak tudi svetovno uveljavljene pristope, ki imajo znanstveno in raziskovalno dokazano visoko uspešnost," se je odzvala druga stran. 

Dodali so, da so kriteriji za psihoterapevtsko stroko zunaj zdravstva postavljeni visoko, saj upoštevajo evropske standarde izobraževanja s področja psihoterapije in poklicne dejavnosti, ki so po svoji zahtevnosti primerljivi z drugimi pomagajočimi poklici (zdravniki, psihologi, socialnimi delavci, specialnimi pedagogi idr.) tako po dolžini trajanja kot po vsebinah. "Naše stališče je, da bi tudi v Sloveniji morali vse izobraževalne poti in kriterije za naziv psihoterapevta ali psihoterapevtke zunaj in znotraj zdravstva poenotiti in zvišati," so dodali.

2. Ljudje, ki menijo, da ženska v nobenem primeru ne sme splaviti, in ki verjamejo, da je istospolna usmerjenost bolezen, ki jo je treba zdraviti.

"Odločno zavračamo  namigovanja, da bo zakon o psihoterapiji omogočil izvajanje psihoterapije osebam, ki nasprotujejo ustavno zagotovljeni pravici do splava. Obsojamo vse poskuse zmanjševanja obsega in spreminjanja načina varovanja katerekoli ustavno zagotovljene pravice. Pri svoji psihoterapevtski obravnavi brez razlikovanja in obsojanja pomagamo tudi ženskam, ki so to pravico uveljavile ali jo nameravajo uveljaviti," pravijo na drugi strani. Zavrnili so tudi namigovanja, da bo zakon o psihoterapiji omogočil izvajanje psihoterapije osebam, ki menijo, da je istospolna usmerjenost bolezen, ki jo je treba zdraviti, in izražajo nestrpnost do različno spolno usmerjenih. 

Poudarili so, da je toleranco do drugačnosti psihoterapevtska stroka zaradi narave svojega dela dolžna še posebej strogo spoštovati in razviti do najvišje možne mere, o tem pa je dolžna ozaveščati tudi druge. "Pri svoji psihoterapevtski obravnavi brez razlikovanja in obsojanja pomagamo tudi pripadnikom skupine LGBTQ+. Še več, ravno psihoterapevtke in psihoterapevti zunaj zdravstva smo ponosni in spoštovani člani na seznamu LGBTQ+ prijaznih psihoterapevtk in psihoterapevtov," so zagotovili.

3. Ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih javno zanikali pomen diagnostike in celo obstoj hudih duševnih bolezni, kot so psihotične motnje, shizofrenija in depresija. "Problematizirali so uporabo zdravil, ki so za stabilizacijo pacientov nujno potrebna, saj z zdravljenjem pred tem sploh ni mogoče pričeti. Navajali so, kako sami ne potrebujejo kliničnega znanja, nato pa v istem stavku zanikali sami sebe in dejali, da morajo znati preceniti morebitne psihopatološke nevarnosti in takšne stranke poslati na ustrezno diagnostiko. Vse to ima na paciente, ki se soočajo z verjetno enim najtežjih obdobij v svojem življenju, katastrofalen učinek, saj takšne informacije prestrašijo njih in njihove svojce," piše v sporočilu za javnost, ki so ga poslali klinični psihologi. 

Tudi te navedbe je druga stran odločno zavrnila. "Poudarjamo pa, da so se v okviru svetovne psihoterapevtske stroke in znanosti razvili novi in izvirni načini diagnostike, ki pomembno dopolnjujejo psihiatrično in klinično psihološko diagnostiko ter omogočajo učinkovitejše izvajanje psihoterapije. Prav tako psihoterapevtska stroka zunaj zdravstva nikoli ni zanikala potrebe po predpisovanju zdravil, vendar pa opozarjamo na možnosti zlorab, pri hudih in dolgotrajnih duševnih motnjah pa poudarjamo pomen sodelovanja različnih strokovnjakov ter kombinirani obravnavi z zdravili in s psihoterapijo, kar jasno kaže na naš vključujoč pristop," so pojasnili.

4. Ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih pokazali tudi zelo vprašljivo etično držo. Tako so med drugim svoje kliente v procesu psihoterapije prek družbenih omrežij pozivali k podpori za doseganje lastnih političnih ciljev. Če bi kaj takšnega storil zdravnik, bi izgubil licenco, so klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri navedli kot zadnjo točko in dodali: "Če bodo vsi ti izvajalci psihoterapije kot licencirani zapisani v registru, je to izjemno nevarno, saj bodo ljudje verjeli v njihovo strokovnost in etičnost ter jim zaupali."

"Predstavniki psihoterapevtske stroke zunaj zdravstva smo k podpori naših prizadevanj za zakon o psihoterapiji na legitimen način pozvali samo naše kolegice in kolege, nikoli pa k temu nismo pozivali svojih uporabnikov. So pa številni uporabniki sami in prostovoljno izrazili podporo našim prizadevanjem, o katerih so najprej prebrali v medijih, večina podpornikov pa je tistih, ki so bili tako ali drugače oškodovani zaradi slabe dostopnosti in nizke kakovosti psihiatričnih, klinično psiholoških in psihoterapevtskih storitev v okviru zdravstva. Pri tem skrbno varujemo njihovo identiteto, nekateri uporabniki pa so se prostovoljno sami razkrili javnosti," pravi druga stran. 

Nazaj k vprašanju: kaj je psihoterapija?

O pripravi nove zakonodaje smo se sicer že nekajkrat razpisali, kot kaže, nobena stran ne popušča. Klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri želijo, da bi se vsi, ki ne prihajajo iz zdravstvene stroke, imenovali psihosocialni svetovalci, ker torej ne bi delali v zdravstvu, pa bi svetovanje nudili na trgu. Osebe, ki doživljajo različne življenjske stiske, bi morale tako psihoterapijo oziroma "psihosocialno svetovanje", kot bi zdravstvena stroka želela, da se imenuje, plačevati. Sporno se jim zdi, da bi tovrstne terapije krilo zdravstveno zavarovanje. "Gre za dve zelo različni stvari in poenotenje v okviru enega zakona ter poimenovanje obeh stvari z eno besedo – psihoterapija – je prav tako zelo nevarno, saj človek ne bo vedel, česa bo deležen," pravijo. 

"Psihoterapevti v zdravstvu poskušajo v javnosti prikazati, da njihova posebna strokovna usposobljenost izhaja iz njihovega članstva v razširjenih strokovnih kolegijih (RSK) pri ministrstvu za zdravje. Natančnejši pregled članov RSK pa pokaže, da večina članov psihoterapije sploh ne izvaja, če pa že jo, pa o svojem delu ne objavlja v strokovnih in znanstvenih publikacijah. To sicer v ničemer ne zmanjšuje velikega strokovnega in znanstvenega prispevka članov RSK na področjih (pedo)psihiatrije in klinične psihologije, vendar pa je naše stališče, da bi se o normativni ureditvi psihoterapije v Sloveniji lahko pravno zavezujoče opredeljeval samo RSK za psihoterapijo, sestavljen iz članov, ki psihoterapijo dejansko tudi izvajajo in se tudi ukvarjajo z raziskovanjem na področju psihoterapije, žal pa tak RSK za psihoterapijo še ne obstaja," pravi druga stran.

Psihoterapevti, ki delujejo zunaj zdravstva, dodajajo še, da bi zakon o psihoterapiji z uvedbo zbornice psihoterapevtov, registra psihoterapevtov in določitvijo jasnih meril za podeljevanje psihoterapevtskih licenc onemogočil in sankcioniral šarlatanstvo, ki je sedaj precej razširjeno, zagotovil jasno razlikovanje med psihoterapijo in psihosocialnim svetovanjem in omogočil veliko boljšo orientacijo za paciente in uporabnike.

'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev psihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov'

Zdravstvena stroka je izpostavila še pomisleke glede pilotnega projekta Centrov za duševno zdravje. "Izpostaviti moramo nevarnost za iskalce pomoči na področju duševnega zdravja. Dr. Dernovškova je namreč v več medijih napovedala tudi pilotni projekt, v okviru katerega bi v time Centrov za duševno zdravje uvedla izven zdravstva izobražene izvajalce psihoterapije. Tovrsten poizkus ni niti etično sprejemljiv niti strokovno utemeljen in predstavlja tveganje za osebe, ki bi sodelovale v takem eksperimentu," so zapisali. V Zbornici kliničnih psihologov so zato na Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko naslovili prošnjo za presojo etične ustreznosti implementacije pilotnega projekta v zdravstvu.

"Pilotni projekt uvajanja psihoterapevtov v Centre za duševno zdravje (CDZ) bi bil smiseln samo v primeru, če bi se s strani neodvisnih raziskovalcev zagotovilo istočasno preverjanje kvalitete dela vseh, ki sestavljajo interdisciplinarne time v CDZ, ne le psihoterapevtov," pa na drugi strani pravijo strokovnjaki, ki delajo zunaj zdravstva. Pojasnjujejo, da v Sloveniji namreč ni sistematične kontrole kvalitete storitev psihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov na področju duševnega zdravja. "Zato nihče od njih nima pravice zahtevati preverjanja kvalitete dela psihoterapevtov, sebe pa iz tega izključiti ali se celo postavljati v vlogo edinega razsodnika," pravijo. 

Zdravstvena stroka meni, da bi ministrstvo s sprejemom takšnega zakona sabotiralo samo sebe, saj je v zadnjih letih sprejelo in izvedlo številne strokovne ukrepe, "ki so tik pred tem, da bi obrodili sadove (saj desetletij zanemarjanja duševnega zdravja pač ni bilo mogoče odpraviti z danes na jutri) – da torej zagotovijo dostopno in strokovno pomoč na področju duševnega zdravja ob razumnih čakalnih dobah".

Na drugi strani pa so prepričani, da bi moral Zakon o psihoterapiji temeljiti na vključevanju vseh potencialov, ki jih na področju duševnega zdravja v Sloveniji imamo, in na sodelovanju kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov, psihoterapevtov in drugih strokovnjakov. "V ta namen smo pripravljeni na dialog, ne sprejemamo pa vsiljevanja ozkih, preživetih in slabih rešitev, načrtnega zavračanja dialoga v delovni skupini in oviranja priprave zakona z načrtnimi javnimi pogromi nad predstavniki in člani združenj in organizacij psihoterapevtov zunaj zdravstva. Zato pozivamo psihoterapevtsko stroko v zdravstvu, da se v medijih vzdrži načrtnih napadov na predstavnike psihoterapevtske stroke zunaj zdravstva," so sklenili.