
Danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, s katerim obsojamo vse zločine proti človeštvu, ki so jih povzročili totalitarni in avtoritarni režimi. Leta 2009 je Evropski parlament z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetil vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenska vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan tudi v Sloveniji.
Skupina akademikov in drugih strokovnjakov humanističnih ved je na predsednika republike naslovila pobudo za postavitev spominskega znamenja slovenskim in drugim knjigam, ki so bile prepovedane, uničene ali niso izšle zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih političnih sistemov 20. stoletja. Strokovnjaki želijo s pobudo opozoriti na neizmerno kulturno škodo, ki so jo v našem prostoru v času pred lastno državnostjo in suverenostjo povzročila nedemokratična ravnanja in ideologije vse od 16. stoletja. Predsednik Pahor je pobudo podprl z navdušenjem, saj po njegovem mnenju takšno spominsko znamenje ni relevantno le za Slovence, marveč je "univerzalnega pomena in našo prihodnost navdihuje z željo po svobodi izražanja".
Pahor je v petek sprejel dr. Borisa Golca, dr. Matijo Ogrina in dr. Luko Vidmarja, ki so predstavniki pobude, med podpisniki pa je tudi pisatelj Boris Pahor. Pobudniki menijo, da je najustreznejši prostor za postavitev spominskega znamenja v bližini vhoda v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki predstavlja osrednji hram slovenske knjige, poleg tega pa je tam 29. januarja 1944 v nesreči italijanskega letala zgorelo okoli 60.000 knjig, kar pomeni največje uničenje knjižnega fonda v enem samem dnevu vsej slovenski zgodovini.
Kot so še zapisali akademiki v obrazložitvi pobude, so se največja uničenja zgodila prav v 20. stoletju, in sicer med prvo svetovno vojno vzdolž soške fronte, med obema svetovnima vojnama na Primorskem pod italijanskim fašizmom, med drugo svetovno vojno na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem pod nemškim nacističnim okupatorjem, v Prekmurju pod madžarskim okupatorjem in po drugi svetovni vojni v ideoloških čistkah knjižnic po celotnem slovenskem prostoru v okviru Jugoslavije. "Nastradale" niso le slovenske knjige, temveč tudi knjižni fondi v nemščini, italijanščini, madžarščini in drugih živih ter klasičnih jezikih.
KOMENTARJI (408)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.