Na spominski slovesnosti ob cerkvi v korziški vasi Petreto-Bicchisano so predstavniki lokalnih oblasti poudarili, da je sodelovanje med Slovenijo in Korziko, kljub tragičnosti nesreče Adriinega letala leta 1981, okrepilo njuno medsebojno prijateljstvo.
Prvi venec so pod spominsko ploščo, vzidano v cerkev, položili minister za obrambo Karl Erjavec, predstavnica svojcev Olga Rebernak, Aleš Čerin in Janez Koželj iz Mestne občine Ljubljana, nekdanji ljubljanski župan Marjan Rožič, predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek in predsednik uprave Kompasa Janez Pergar.
Nato so venec položili še sedanji župan Petreta-Bicchisana Jacques Antoine Nicolai ter nekateri drugi predstavniki lokalnih oblasti. Svojci pa so pred spominsko ploščo polagali sveče. "Danes ste tukaj, ker ste se odločili, da boste zabrisali vidne sledi nesreče, a nevidne sledi ostajajo," je med drugim povedal Nicolai.
Slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada je izpostavil, da je bila tragedija tudi "priložnost za tkanje prijateljskih vezi", današnjo slovesnost pa je ocenil kot novo etapo v prijateljskih odnosih med Slovenci iz Korzičani.
Kot je pojasnil, je bila gora San Pietro mnogokrat cilj obiskov Slovencev. Izrazil je zadovoljstvo, da so korziške oblasti tako "močno" podprle akcijo pod vodstvom Bojana Kopača iz civilne zaščite.
V nadaljevanju je stolni kanonik Peter Kvaternik blagoslovil ploščo, vence in sveče, vaški zbor pa je ob tem prepeval nabožne korziške pesmi in korziško himno. Minister Erjavec je v kasnejšem nagovoru poudaril, da so te pesmi pokazale sočustvovanje prebivalcev Petreta-Bicchisana s svojci umrlih.
Slovesno odkritje spominskega znamenja
Na gori San Pietro pa se je popoldan končala slovesnost ob odkritju spominskega znamenja, posvečenega žrtvam nesreče Adriinega letala leta 1981. Obrambni minister Karl Erjavec je na slovesnosti poudaril, da je nesreča močno zarezala v življenja svojcev. "A pravijo, da čas celi tudi najgloblje rane," je dodal.
Spominsko znamenje sta odkrila Erjavec in predstavnica svojcev Maja Meško. Na slovesnosti sta med drugim spregovorila tudi dolgoletni župan Fieschi Toussaint in Meškova, stolni kanonik Peter Kvaternik pa je vodil molitev. "Želim si, da ta dan ne bi bil le dan spomina, ampak tudi upanja," je v govoru poudaril Toussaint.
Nekdanji župan je spomnil, da je v 18 letih, ko je bil župan Petreta-Bicchisana, imel veliko stikov s Slovenci, ki so obiskovali kraj nesreče. V tem času so se po njegovih besedah spletle tudi prijateljske vezi, zato bo vedno vesel njihovega obiska. Kot je poudaril, je ekipa, ki je od 11. maja čistila goro San Pietro svoje delo opravila odlično in hitro. "Skupnost Petreto-Bicchisano nikoli ne bo dovolj hvaležna za to, kar ste naredili," je dejal nekdanji župan.
Meškova je povedala, da je bila v času, ko je izgubila očeta, stara dve leti, zato se ga spomni le iz pripovedovanj. "Zelo sem vesela, da smo se zbrali tu, da se poslovimo od najdražjih," je dejala.
Erjavec pa je ob tej priložnosti spomnil na tragedijo izpred 27 let. "Ko so prišle iz Francije prve novice o tem, najprej sploh nismo verjeli. Človek se sprašuje, zakaj se je moralo to zgoditi," je povedal. Erjavec se kot Kranjčan spomni, kako globoko je tragedija zarezala v življenja krajanov. Čas celi rane in javnost je sčasoma pozabljala na ta dogodek, je dejal, a opozoril, da je bil pri svojcih spomin še vedno živ.
Minister je znova spomnil, da se je za obnovo območja odločil potem, ko je na televiziji gledal oddajo o tem. "Ne morem sicer razumeti, zakaj se to ni moglo zgoditi že prej," je dodal. Ob tem pa je izrazil priznanje strokovnjakom, ki so sodelovali v operaciji in tudi drugim, ki so akcijo podprli - Mestni občini Ljubljana, Kompasu Adrii Airways in ne nazadnje prebivalcem Petreta-Bicchisana.
Kljub temu, da je bila tragedija huda, je po mnenju Erjavca Slovence in Korzičane povezala, zato je danes po njegovih besedah začetek še globljega medsebojnega sodelovanja. Minister je svoj nagovor sklenil z željo, da akcije čiščenja gore San Pietro ne bi razumeli le kot "operacijo", pač pa tudi kot "globoko pietetno dejanje". Prepričan je, da je država Slovenija s tem izpolnila svoj dolg do svojcev umrlih, izrazil pa je tudi upanje, da svojci sedaj "laže dihajo".
V nadaljevanju sta Erjavec in Meškova odkrila spominsko znamenje s podatki o nesreči v slovenskem in francoskem jeziku. Molitev za umrle v letalski nesreči je vodil stolni kanonik Peter Kvaternik, ki je v kasnejši pridigi navzoče ob svetopisemski zgodbi o vstalem Lazarju pozval k veri in upanju.
Skupina strokovnjakov je na Korziko odpotovala 11. maja z namenom asanacije kraja nesreče letala Inex-Adrie, ki se je zgodila leta 1981, ko je letalo treščilo v goro San Pietro. Čiščenje območja nesreče, zbiranje letalskih razbitin in drugih ostankov nesreče je potekalo do 27. maja, ko so se reševalci vrnili v Slovenijo. Načrt za asanacijo je vlada sprejela v začetku aprila.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.