Spominjamo se 74-letnice vrnitve Primorske matici

Idrijska proslava je potekala pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti izpostavil primorsko himno Vstajenje Primorske, ki nas po njegovih besedah združuje v upornosti. Pahor je še izpostavil, da moramo nekako živeti skupaj v sožitju, razumeti drug drugega in bolečino in to, kar nam je v srcu.

Dan pred praznikom je prireditev v ta namen organizirala tudi stranka SD, na kateri je bil govornik prvi predsednik republike Milan Kučan, udeležila pa sta se je tudi predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc in podpredsednik SD Matjaž Nemec.

Prireditev SD ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, na kateri bo govornik prvi predsednik republike Milan Kučan, udeležila pa se je bosta tudi predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc in podpredsednik SD Matjaž Nemec, bo danes ob 17. uri v Parku Zvezda, so sporočili iz SD.

Ob današnjem prazniku bo v predsedniški palači dan odprtih vrat, pred palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne je leta 1920 sledil podpis Rapalske pogodbe, s katero so Goriška Brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Po koncu druge svetovne vojne so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Vendar je šele s podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu obveljal t. i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja pa je ostalo še okrog 140.000 Slovencev. Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo t. i. Svobodno tržaško ozemlje, pa so razrešili šele leta 1954.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.