'Resnica je prišla do besede'

Mariborski nadškof, pomočnik Anton Stres je v pridigi na današnji maši v spomin na teharske žrtve na Teharjah dejal, da je Huda Jama, kjer so letos našli posmrtne ostanke taboriščnikov s Teharij, presunila skoraj celotno slovensko javnost. Po njegovih besedah se ravno na teh krajih "bije boj za svobodo, da jo odkrijemo, povemo in sprejmemo".

Kot je dejal, z zadnjimi odkritji resnica dobesedno prihaja na dan. "Ta resnica je grozljiva in zastrašujoča, vendar jo moramo sprejeti. Nič ne pomaga, če se eni zaklinjajo, da se zgodovina ne sme spreminjati, se pravi tista zgodovina, ki so jo pisali zmagovalci. Resnica ni ne moja in ne tvoja, ne naša in ne vaša: resnica je sama svoja, drugače sploh resnica ni. Nič je ne bo ustavilo, nihče ji ne more ukazovati, kakšna naj bo. Resnica je nenasilna, a kljub temu nezaustavljiva na svoji zmagoviti poti. Resnica ne sili ljudi k priznavanju drugače kakor z močjo resnice same, ki blago in hkrati krepko prodira v duhove. Desetletja je bila resnica o tem, kar se je dogajalo tukaj, teptana, zamolčevana in preganjana, a vendar je na koncu prišla do besede. Tako bo tudi v prihodnje," pravi Stres.

Zanj je razumljivo, da je resnica o zločinih, ki so se dogajali po moriščih naše domovine med drugo svetovno vojno in po njej, neznosna za žrtve in storilce. Toda tej resnici po Stresovi oceni ni mogoče ubežati s tajenjem, opravičevanjem ali skrivanjem. "V skladu z našim človeškim dostojanstvom jo lahko obvladamo, da ne bo več zastrupljala naših odnosov samo na en način: z ljubeznijo, se pravi z odpuščanjem. S še večjo ljubeznijo, kakor je bilo sovraštvo, ki je te zločine povzročilo," je poudaril. "Za žrtve verujemo in upamo, da so v božji ljubezni našle srečo in tolažbo, za storilce pa prosimo, da bi v tej isti božji ljubezni našli odpuščanje in mir," je še dejal Stres.

Predstavnik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik pa meni, "da se teharskim žrtvam kakor nekoč tudi danes godi krivica, ne samo takrat, ko so jih gole in pretepene podili na Hrastniški hrib ali pa pehali v Hudo Jamo, tudi še potem, ko so jih drugič ubijali, takrat ko so se zavedali, da morajo ubiti še njihov spomin, in so na kraje, kjer so sedaj ležali, začeli valiti kiklopske skale molka".

Nemci so na Teharjah med drugo svetovno vojno zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Ponovno je začelo delovati konec maja leta 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja leta 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev.

Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.