Spomin na trpljenje

Nekdanji zaporniki zloglasnega nacističnega taborišča Auschwitz na Poljskem so s slovesnostjo v Ljubljani obeležili 62. obletnico osvoboditve tega taborišča, v katerem je umrlo več kot 1,5 milijona ljudi.

Slavnostni govornik je bil akademik in pesnik Ciril Zlobec, ki je opozoril, da družba prehitro pozablja na trpljenje ujetnikov v tem taborišču ter se podreja vladavini kapitala kot edinemu gibalu sveta. "To mora biti izkušnja tudi prihodnjim generacijam," je poudaril Zlobec. "Ti ujetniki so bili do zadnjega trenutka uporniki. Če pozabiš na etiko teh ljudi, potem nisi ničesar razumel," je opozoril. Temeljni namen nacizma je bilo ponižanje ujetnikov do stopnje, ko bi bilo
izničeno vse, kar je v njih človeškega. Tudi zato bi morali tiste, ki razglašajo, da se ta zločin ni zgodil, civilizacija poplačati s prezirom, je še dejal Zlobec.

"Verjeli smo, da bo ta izkušnja spametovala človeštvo," je povedal preživeli slovenski ujetnik v Auschwitzu Cvetko Kobal, ki je v tem taborišču preživel dve leti. Kot ugotavlja, je "tudi zdaj po svetu veliko novih zločinov, vulgarni kapitalizem in neomajna sla po oblasti pa sta izgubila vse mere. "Moderna civilizacija je iznašla nov izraz, kolateralno škodo, ki ni nič drugega kot legitimacija za ubijanje nedolžnih ljudi, žena in otrok. To je seveda v posmeh človeškim pravicam in tu Slovenija ni čisto nedolžna," je dejal Kobal.

Da se Auschwitz nikoli ne bi več ponovil, je poudarila tudi nekdanja taboriščnica Fani Raček, ki je v tem taborišču preživela 14 mesecev. "Spomin ostaja živ, to je nepozabno," je pojasnila in nadaljevala, da ji je v spominu najbolj ostal dogodek, ko je neko onemoglo, a živo jetnico v pričo drugih raztrgal pes, ki ga je nadnjo naščuval eden izmed paznikov.

Da bi se prihodnje generacije morale spominjati enega največjih zločinov na svetu, je prepričana tudi predsednica Taboriščnega odbora Auschwitz Sonja Vrščaj. V svojem nagovoru je zato poudarila, da bi se Slovenija morala pridružiti dnevu spomina na holokavst, ki ga je Generalna skupščina ZN pred dvema letoma razglasila na 27. januar, in ga obeležiti kot spominski dan slovenskih žrtev nacifašizma. Spomnimo, da so ravno na ta dan leta 1945 ruski vojaki iz Auschwitza osvobodili 7600 ujetnikov, je dejala.