"Ponosni smo na vse, ki so za svobodo mesta dali svoja življenja," je na Kongresnem trgu na slovesnosti ob 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve Ljubljane 15 tisočim zbranim dejala ljubljanska županja Danica Simšič. Zbranim je zaželela, da ne bi bilo nikoli več vojne, nikoli več svetovne morije.
Županja se je v svojih besedah sprehodila skozi obdobje okupirane Ljubljane, ko so številni omahnili v smrt, bili tisoči aretirani, zaprti, odpeljani v internacijo in koncentracijska taborišča, ko je življenje v mestu postajalo vse težje.
Ob tej priložnosti je spomnila, da so neznanci pred dnevi z mežnarije z Urha odnesli zunanjo in notranjo spominsko ploščo, in obljubila, da bosta le-ti kmalu ponovno nameščeni v roku, ki ne bo daljši od 14 dni. "Urh je bil in ostaja pomnik nezaslišanih grozot, ki sta jih povzročila okupacija in kolaboracija," je dejala županja.
Predsednika Zveze združenj borcev NOB Janez Stanovnik je poudaril v svojem nagovoru, da so se iz borbe rodile osnovne vrednote, na katerih gradimo naš vsakdan. "Iz grozot se je rodila zavest in volja - vojne nikdar več!" "Mlajše generacije se mogoče sprašujete, zakaj po 60 letih tako množično, tako svečano in veličastno še vedno praznujemo zmago nad naci-fašizmom in konec druge svetovne vojne," je dejal in odgovoril: "Zato, ker je zmaga odredila tok moderne zgodovine." Po njegovih besedah to ni bila samo zmaga orožja, ampak predvsem zmaga volje, zmaga ideje, zmaga civilizacije nad silami barbarstva.
Iz tiranije naci-fašizma se je rodila trdna volja in zavest svobode in demokracije in iz ponižanja, v katerega nas je pripeljal naci-fašizem, se je rodila solidarnost in spoštovanje človekovih pravic, je dejal Stanovnik.
Po Stanovnikovem prepričanju smo na osnovi teh vrednot zgradili že v teku druge svetovne vojne Organizacijo združenih narodov, organizacijo solidarnosti in miru, prav tako smo iz teh istih vrednot zgradili in nedavno postali ponosni član Evropske zveze. "Te vrednote so hkrati korenine naše države, ki ni bila zgrajena zgolj s pravnim aktom, temveč s trdo borbo", je dejal govornik.
Osrednja opoldanska prireditev na Kongresnem trgu je v kulturnem programu med drugim obsegala pesmi Vinka Möderndorferja, ki sta jih recitirala igralca Boris Ostan in Mojca Funkl, ter nastope svetovno znanega tenorista Janeza Lotriča, partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič iz Trsta in policijskega orkestra. Nastopile so tudi glasbene skupine Nude, Rok'n Band, Billy's Private Parking, Lunapark in Tabu.
Tradicionalni pohod ob žici
Obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom in osvoboditve Ljubljane izpod okupatorskega jarma v prestolnici so obeležili tudi s tradicionalnim pohodom "ob žici". Nekaj tisoč ljudi, mladih in starih, se je v Ljubljani podalo na tradicionalni, že 49. pohod po Poti ob žici, ki je med drugo svetovno vojno obdajala prestolnico. Mnogi se dobro spomnijo 34 kilometrov dolge bodeče žice, s katero so Italijani februarja 1942 ogradili mesto. Prvi pohodniki so se na dolgo pot, nekoč poznano kot pot spominov in tovarištva, ki spominja na Ljubljano obdano z bodečo žico, odpravili že navsezgodaj zjutraj, pohod pa je potekal ves dan.
V Ajdovščini proslava ob obletnici ustanovitve narodne vlade Slovenije
Na Lavričevem trgu v Ajdovščini je bila spominska proslava ob 60-letnici ustanovitve narodne vlade Slovenije. Na slovesnosti se je zbrala številčna množica ljudi; po ocenah organizatorjev je bilo udeležencev do 10.000.
Zbrane je najprej pozdravil ajdovski župan Marjan Poljšak, slavnostni nagovor pa je imel akademik Ciril Zlobec. Ajdovski župan je v nagovoru izrazil prepričanje, da moramo biti Slovenci ponosni na dogodek izpred 60-ih let, ko je bila v Ajdovščini 5. maja 1945 ustanovljena narodna vlada Slovenije.
"Ker je bilo to storjeno sredi Primorske, ki je formalno še vedno pripadala italijanski državi, je s tem nova oblast povedala Italiji in vsemu svetu, da je Primorska slovensko narodno ozemlje ter sestavni del slovenske države," je povedal Poljšak in dodal, da je prav v tem zgodovinska veličina dogodka.
Zbrane pa je nagovoril slavnostni govornik, akademik Ciril Zlobec, ki je uvodoma povedal, da je bil tudi sam partizan, a ni nikoli videl toliko praporjev, kot jih plapola na Lavričevem trgu. Pozdravil je Kosovelovce, Gubčevce, borce prekomorskih brigad in vse ostale borce ter uvodoma spregovoril o nedavnih polemikah v zvezi s pravim pomenom ajdovske vlade. Izrazil je prepričanje, da je bila to revolucionarna in partizanska, predvsem pa narodnoosvobodilna vlada, ki se je dobro zavedala tega, da se bo po vojni začela diplomatska vojna za ohranitev meja.
Proslave so se poleg borcev in bork Narodno osvobodilne borbe z vseh koncev Slovenije na čelu s predsednikom Zveze združenj borcev Slovenije Janezom Stanovnikom udeležili tudi predstavniki vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANSI), enota Slovenske vojske in cela vrsta politikov, med njimi tudi bivši predsednik države Milan Kučan.
Spominjanje na grozote med drugo svetovno vojno
Italijanski okupator je Ljubljano zavzel 11. aprila 1941. Italijani so februarja 1942 mesto ogradili s 34 kilometrov dolgim žičnim obročem, ponoči razsvetljenim z žarometi, varovanim z 69 bunkerji, z redkimi prehodi, na katerih je bilo treba predložiti posebno legitimacijo. Ljubljana je s tem postala "koncentracijsko taborišče".
9. maja 1945 so v slovensko prestolnico vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske, že ob 5. uri zjutraj sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na ljubljanskem gradu oznanili, da je konec štiriletne okupacije.
