Spomin na holokavst

Na vlado je skupina poslancev Socialnih demokratov s prvo podpisanim poslancem Markom Pavliho naslovila pobudo za razglasitev 27. januarja kot spominskega dneva na slovenske žrtve nacifašizma oziroma holokavsta.

"Zveza združenj borcev NOB Slovenije pod predsedstvom gospoda Janeza Stanovnika in Koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pod vodstvom gospoda Hardvika Pirnovarja sta 9. januarja 2007 na predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija naslovila pobudo, ki jo v celoti podpiram in povzemam v pričujoči poslanski pobudi. Predsednik parlament je 27. januarja sicer pohvalno predlagal, da poslanke in poslanci z minuto molka počastimo spomin na žrtve druge svetovne vojne, kaj več pa se potem ni zgodilo", je v poudaril Pavliha.

OZN sprejel resolucijo

Izhajajoč iz deklaracije o človekovih pravicah, ustanovne listine OZN in konvencije o preprečevanju in o kaznovanju dejanj genocida je generalna skupščina OZN na 42. plenarnem zasedanju dne 1. novembra 2005 sprejela Resolucijo z naslovom "Spomin na holokavst", s katero je razglasila 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Ob tem je zavzela stališče, da zavrača kakršnokoli zanikanje holokavsta, in pozvala vse države članice, da s tem spominskim dnevom in z izobraževalnimi programi predstavijo sedanjim in bodočim generacijam grozote genocidnega in rasističnega holokavsta, ki so ga nacisti izvajali nad vsemi (po nacistični ideologiji) inferiornimi rasami, h katerim so v Evropi šteli predvsem slovanske narode.

Večina držav članic OZN je že sprejela 27. januar kot svoj spominski dan na holokavst, med zadnjimi pa sta to storili tudi Grčija in Madžarska, medtem ko je Nemčija 27. januar proglasila kot dan spomina na žrtve nacifašizma že leta 1996.

Slovenci smo trpeli in umirali

Zgodovinsko dejstvo je, da smo tudi Slovenci v času druge svetovne vojne trpeli in umirali v nacifašističnih koncentracijskih taboriščih. Po neuradnih podatkih je v nemških koncentracijskih taboriščih umrlo okoli 9.863 Slovencev, v italijanskih 2.178, v madžarskem taborišču 37 in Jasenovcu 282.

Nekdanji slovenski taboriščniki se vsako leto ob obletnicah osvoboditve taborišč udeležijo žalnih svečanosti v Mauthausnu, Dachavu, Ravensbrucku, Rižarni, Jasenovcu, Šarvarju in Flossenburgu, ob 60. obletnici osvoboditve Auschwitza pa so se udeležili tudi te svečanosti. V Sloveniji se poklonijo spominu na slovenske žrtve koncentracijskih taborišč ob srečanjih, ki jih organizirajo taboriščniki posameznih taboriščnih odborov ob obletnicah osvoboditve taborišč.

Poslanci se pridružujejo slovenskim taboriščnikom nemških in italijanskih taborišč, madžarskega taborišča Šarvar in hrvaškega taborišča Jasenovac, ki predlagajo, da tudi v Sloveniji proglasimo 27. januar kot "spominski dan na slovenske žrtve nacifašizma". S tem bi se Slovenija pridružila mnogim evropskim državam, ki so to že storile, so dejali v pobudi, ki so jo poslanci naslovili na vlado.