Naše spolno življenje vpliva na celoten organizem, tudi na imunski sistem in psihofizično stanje, razlaga Andrej Starc, dekan Zdravstvene fakultete v Ljubljani in eden izmed avtorjev vprašalnika o spolnem zadovoljstvu. V raziskavi je do sedaj sodelovalo več kot šest tisoč Slovencev. Dodaja, da je spolno nezadovoljstvo že vrsto let velik javnozdravstveni problem na globalni ravni. "Nezadovoljstvo neposredno vpliva na naše ravnanje in tudi vedenje, kar lahko rečemo, da posledično lahko negativno vpliva na življenje v dvoje, vpliva na družino in nenazadnje tudi na službeno udejstvovanje," opaža Starc.
Pa lahko spolno zadovoljstvo res vpliva na širše življenje? "Definitivno, ker je to hormon sreče." "To je eden ključnih delov v odnosu s partnerjem." "Sigurno, ker to je ljubezen, nič drugega, nič ne stane," menijo nekateri. "Srečni ljudje ustvarjajo drugačno družbeno klimo, so odnosi med njimi drugačni, kot pa tam, kjer so ljudje nesrečni," pa pravi upokojeni profesor sociologije Ivan Bernik, ki se je leta ukvarjal s sociologijo spolnosti, a hkrati dodaja, da je treba upoštevati, da je spolnost le eden od virov sreče, ki je v veliki meri pogojena tudi s pričakovanji, tako osebnimi kot družbeno-kulturnimi. "In danes se zelo pogosto opozarja na to, da se pričakovanja stopnjujejo, da pričakujemo, tako kot na drugih področjih, tudi v spolnosti izjemno veliko in zato zadovoljstvo včasih usiha in ne raste, to je paradoks," opozarja Bernik.
Pričakovanja, da imamo uspešno kariero in zakon, dom kot iz škatlice, da smo postorili vse opravke in našli dovolj časa zase, za družino in spolnost. "Dejansko je tempo časa postal malo drugačen in nekako zvečer zmanjka energije, zmanjka volje in to se kaže tako, da imajo ljudje manj spolnih odnosov," opaža ginekologinja Petra Meglič. Tudi Bernik meni, da so ljudje manj spolno aktivni kot pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti.
Epidemija je vplivala tudi na spolno življenje posameznikov
Kot denimo pred štiridesetimi leti. Odrasel posameznik je danes spolno aktiven štirikrat do šestkrat mesečno. A tempo je, po opažanjih Megličeve, spremenila epidemija covida-19. "Opažamo tudi, da imamo več otrok, posebej pri parih, ki so imeli težave z zanositvijo. Tisti pari, ki so se trudili z zanositvijo in so potem med epidemijo ostali doma, so se bolj sprostili, posvetili drug drugemu," še pove Megličeva.
Na drugi strani je bilo veliko ločitev, zaradi drugačne dinamike spoznavanja partnerjev pa se je povečalo število spolno prenosljivih bolezni. Pomemben je tudi pogovor o spolnosti, ki ne vzbuja več takšne sramežljivosti.
"S pogovorom lahko določimo morebitna odstopanja oziroma bi lahko hitreje prišli do ugodne rešitve morebitnih zdravstvenih problemov, tudi na tem področju," meni Starc, Megličeva pa dodaja: "Če bo šel svet po tej poti, da je spolnost potisnjena na stranski tir in da se je ljudje lotijo, ko imajo čas, če se jim zdi, če ostane kaj časa in volje, potem pa je celotna družba nekako zavozila." In tudi zato je odprto pogovarjanje o spolnosti nujno.
V anketi lahko sodelujete tudi vi, najdete jo pa na spletnem naslovu https://1ka.arnes.si/a/28355.
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.