'Če se otrok zaplete v spletni incident, ukrepajmo premišljeno in hitro'

Spolna zloraba je oblika zlorabe, ki jo doživlja vsak peti otrok. Ob tem moramo vedeti, da od vseh spolno zlorabljenih otrok le eden od desetih razkrije zlorabo, kar pomeni, da je teh primerov še veliko več, opozarja Gordana Buljan Flander, direktorica Poliklinike za zaščito otrok in mladine v Zagrebu s 30-letnimi izkušnjami dela z otroki.

Buljan Flandrova, ustanoviteljica svetovalne mreže za zlorabljene in zanemarjene otroke "Pogumni telefon", pa tudi stalna sodna izvedenka za področje starševstva in oceno verodostojnosti v primerih nasilja nad otroki, je danes predavala na 9. posvetu o problematiki zlorab otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede.

Razlogov, zakaj otrok ne razkrije zlorabe, je lahko več: strah, da mu nihče ne bo verjel (v kar ga je morda prepričal zlorabljevalec), strah, da bo obsojan za to, kar se je zgodilo, sram, krivda ali strah, da bo s priznanjem razdrl družino. Vzrok je lahko tudi povezanost oz. stik, ki ga ima z osebo, ki ga zlorablja ipd.

Posebna oblika zlorabe je izkoriščanje otrok. To se nanaša na katerokoli vključitev otroka v prostitucijo, pornografijo, prisilni zakon in druge oblike spolnih zlorab, prisilno beračenje, delo, suženjstvo, prisilno krajo, trgovanje z organi in trgovanje z ljudmi. "Otroci, ki so žrtve izkoriščanja, se počutijo nemočno, izolirano od oseb, ki bi jim lahko pomagale. Doživljajo velik strah zaradi možnih posledic v primeru razkritja izkoriščanja. Do drugih oseb so nezaupljivi, ne vedo, kje in kako bi poiskali pomoč," je pojasnila.

A spolna zloraba otrok se ne zgodi zgolj v obliki fizičnega stika z osebo, pač pa tudi prek sodobnih tehnologij. T. i. sextortion je izsiljevanje prek interneta in vključuje različne oblike groženj, običajno grožnjo z objavo ali posredovanjem spolno eksplicitnih fotografij žrtve, če ta žrtev ne bo sodelovala v nadaljnjih spolnih aktivnostih. V večini primerov je občutljiva vsebina poslana prostovoljno od žrtve, v fazi t. i. sekstinga, vendar je sextortion lahko tudi posledica vdora v napravo in kraje fotografij žrtve. Polovica žrtev nikomur ne zaupa, kaj se jim dogaja. Veliko jih doživlja strah in sram. Strah jih je, da se bodo znašli v težavah, saj so one same prostovoljno pošiljale vsebino, za katero so zdaj izsiljevane. Od te polovice žrtev, ki zberejo pogum in poročajo o tem, kar se jim je zgodilo, le tretjina izsiljevanje razkrije svojim staršem, druge pomoč iščejo na spletu ali pri svojih vrstnikih.

Ko se otrok odloči, da bo razkril zlorabo, je pomembno, da se primerno odzovemo, opozarja Buljan Flandrova. Informacije morajo biti zbrane v najkrajšem možnem času po dogodku, z odprtimi vprašanji, na katera otrok prosto odgovarja, s čim manj posredovanimi informacijami od tistega, ki sprašuje. "Če želimo pri obravnavi zlorabljenega otroka doseči optimalne rezultate, je sodelovanje z vsemi deli sistema ključnega pomena," še opozarja strokovnjakinja. Na Polikliniki za zaščito otrok in mladine v Zagrebu v primerih obravnave zlorab otrok sodelujejo tako s policijo, tožilstvom in sodiščem, pa tudi s šolami, vrtci, centri za socialno delo, starši, zdravniki, nevladnimi organizacijami in drugimi zdravstvenimi inštitucijami.

V kontekstu spolnih zlorab otrok in izkoriščanja otrok je preventiva bistvenega pomena. Ta naj se izvaja prek izobraževanja v šoli, na delovnem mestu in s pomočjo medijev, s ciljem izobraževati, informirati in ozaveščati otroke, starše, učitelje, strokovnjake ter splošno javnost o tem, kaj je zloraba, kako jo prepoznati, kako zaščititi otroke in kako ukrepati, če se zloraba zgodi.

Policisti so lani obravnavali 136 prijav

Boštjan Lindav, direktor Uprave kriminalistične policije GPU je na posvetu poudaril, da so otroci med uporabniki interneta najbolj ranljiva skupina, saj so še neizkušeni in zaupljivi. V lanskem letu so policisti obravnavali 136 prijav kaznivih dejanj spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok, v katere je bilo vloženega veliko truda preiskovalcev. Pri naslavljanju in reševanju problematike kot eno izmed rešitev vidi v množični preventivi.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je ob množični uporabi informacijskih tehnologij mladih opozoril, da je treba otroke nujno poučiti o nevarnostih, ki nanje pretijo, saj potencialno nosijo zelo hude posledice. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po usklajevanju zakonodaje z novostmi digitalizacije ter poudaril velik pomen sodelovanja različnih institucij pri opozarjanju in intervenciji, da nudimo pomoč žrtvam in preprečimo nadaljnje zlorabe.

Jeffrey DeMarco, vodja raziskav pri Crime & Justice skupini NatCen in raziskovalec na "Centre for Abuse and Trauma Studies" na univerzi Middlesex v Veliki Britaniji, je spregovoril o današnji neizmerni povezanosti človeškega vedenja s tehnologijo.  Razumevanje "digitalnih življenj" državljanov je pomembno za vse institucije, vključno s pravosodjem. Poznavanje in razumevanje interakcije med vedenjem in tehnologijo je ključnega pomena za boljše odzivanje na spletne oblike kriminalitete, zagotavljanje zanesljivih in ustreznih odzivov pri žrtvah ter prepoznavanju in prijetju storilcev kaznivih dejanj.

Peresa, ki se jih ne da več spraviti nazaj v vzglavnik

Po mnenju Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so spolne zlorabe dogodki in dejanja, ki brez izjeme mobilizirajo močna čustva. Ta včasih pripomorejo k prenagljenim ocenam, še huje je, kadar tudi k prenagljeni odločitvam. Zato gre biti pri obravnavi skrajno previden, saj se javno mnenje izoblikuje hipoma in pogosto nepovratno. Petrovec je to ponazoril s kratkim izsekom iz filma Dvom (Doubt), ko župnik vernici, ki je obrekovala, naroči, naj gre na vrh strehe in z nožem razreže vzglavnik. Ko to stori, iz njega zletijo vsa peresa. Ko zapiha veter, jih raznese po celem mestu. "Zdaj pa jih spravi nazaj," ji naloži za pokoro, česar seveda ne more storiti. Škoda je narejena. Storilec je v očeh javnosti grešnik, četudi kasnejši postopek pokaže drugače, opozarja strokovnjak. Tudi položaj žrtve je kočljiv, ker nam zanjo pogosto ni mar in je zavzemanje zanjo le krinka za doseganje čisto drugačnih ciljev.

Marko Puschner iz točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si je spregovoril o izzivih, s katerimi se srečajo starši, ko se njihov otrok zaplete v spletni incident. Pri tem je pomembno, da ukrepamo premišljeno in hitro. Čeprav storjene škode ne moremo izničiti, pa lahko z nekaj pravimi ukrepi in potezami na internetu omejimo nastalo škodo in preprečimo, da bi se incident v prihodnje morebiti ponovil.

V nadaljevanju posveta je o pomenu vplivov neugodnih izkušenj iz otroštva, ki na človeku lahko pustijo posledice za celo življenje, spregovorila še spec. pediatrije in spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant iz Centra za otroke s posebnimi potrebami – CIRIUS Kamnik. Špela Reš iz Logouta – Centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta pa je posvet zaključila s predavanjem o obravnavi spletnih zlorab otrok v praksi. Več o tem si boste lahko prebrali v prihodnjih dneh.