Spodaj oblaki, na vrhu zanje bela ekstaza

Iz sive doline se v hrib dvignemo skupaj s krvavško legendo, Francem Primožičem. 9. avgusta letos je praznoval častitljivi stoletni jubilej in vstopil v 101. leto starosti. Sezonsko vozovnico je dobil s 100-odstotnim popustom, tamkajšnji delavci so se pozneje šalili, da bodo morali prihodnje leto torej celo oni plačevati njemu, ko bo prišel. 

Da bo le zdravje zdržalo, skromno pripomni v gondoli, ki nas dviguje nad meglo."Bojim se, pa še kako," prizna, da mu ni vseeno ob misli na kakšno poškodbo. "Ampak, če bi na to gledal ...," skomigne z rameni, ko se stvarno zave, da človek njegove starosti lahko zdrsne tudi na poledenelem pločniku. Smučanje pa je njegova velika strast, življenjska. Traja že vse od leta 1948.

Prve zavoje je naredil prav na Krvavcu, kamor se zdaj vsako leto vrača. Pa ne samo zaradi smučanja, ampak tudi zaradi kavice in klepeta na njegovi priljubljeni terasi, prizna s širokim nasmehom. Zazvoni mu telefon, pokliče ga prav 83-letna soseda Erna, s katero je skupaj smučal še do nedavne epidemije covida-19, ki je z ukrepi in omejitvami prekinila njuno rutino. On se je na sneg vrnil, ona več ne. 

Pravi, da kondicijo tudi poleti vzdržuje pomočjo kolesa in hribov, misli pa mu odtavajo v preteklost, ki so jo polnili štiritisočaki. "Mont Blanc je sprehod," odmahne z roko ob omembi najvišje gore v Evropi. "Tam ti težave povzroča le dihanje. Matterhorn, to pa je že nekaj drugega," začne pripovedovati, a gondola že doseže svoj cilj. Njega najprej čaka ljuba kavica, nas pa delo.

"Jože, požen'!"

V slogu nekdaj legendarnega oglasa: "Jože, mi smo pripravljen', požen'," so na Krvavcu ob zvokih svečane godbe s pritiskom na gumb za zagon nove šestsedežnice Zvoh v novo smučarsko sezono vstopili tudi desetletja kasneje. In to skoraj mesec ni prej kot lani, ko so (pre)visoke temperature preprečevale, da bi vsaj z izdelavo umetnega snega nadomestili skopušno nebo. Tokrat so vsaj snežne topove lahko zagnali že sredi novembra, nedavne snežne pošiljke pa ni do konca sabotiralo niti zadnje deževje. 

"Občutki so malo bolj trdi, ampak bo," so opisovali prvi smučarji, ki so se zapeljali z vrha Zvoha, ki je s svojimi 1965 metri po zaprtju Kanina postala nova navišja točka slovenske smučarije. Večina pa je priznala, da ji je pravzaprav popolnoma vseeno, kakšen je sneg, da le lahko smučajo na ta datum. Zgodnji začetki in pozni zaključki sezone imajo v srcih ljubiteljev smučanja namreč prav posebno mesto.

Eden izmed njih je v pogovoru za našo televizijo tako razložil, da prihaja s Ptuja, zato je vstal že ob pol petih zjutraj, da je lahko ujel prve zavoje. Najprej je moral še po prijatelja v Maribor, nato pa so zavili na Gorenjsko. "Kavico spiješ in jajčka poješ," so v smehu pojasnjevali, odkod energija.

To je vlivalo tudi modro nebo brez oblačka in pogled na Ljubljansko kotlino spodaj, ki jo je zjutraj prekrivala gosta odeja megle in oblakov. Praktično nihče se ni takoj podal na progo, ko so sestopili s sedežnice. Zapeljali so do roba smučišča in si pasli oči na veličastnem razgledu, delali spominske fotografije, nazdravljali s šampanjcem, ki se je hladil na vrhu.

Prvi sneg poglede uprl v hrib

"Predprodaja vozovnic je bila sprva skromna, ko pa je prišla tista pošilja naravnega snega, so se ljudje zbudili. Ko zagledamo prvi sneg, začnemo vlačiti smuči iz kleti in se ozirati proti smučiščem," je za 24ur.com dejal direktor RTC Krvavec Jani Janša. 

In cena smučarske karte? Podražili smo jo najmanj, kar se je dalo, zatrjujejo na Krvavcu, celodnevna karta bo letos stala 43 evrov.

"Vendar preko spleta je še vedno lanska cena, tako da priporočam obiskvoalcem, da se poslužujejo tovrstnega načina nakupa kart in bodo lahko kupili karte še po stari ceni," dodaja Janša.

Da le ne bi bilo kot lani

Šestsedežnica je na hrib vozila vse več smučarjev, vse z enakimi nasmehi. "Zima je spet tukaj," so se veselili. "Da le ne bo spet tako skopa z naravim snegom, kot je bila lanska," je bil takoj naslednji stavek. Nekaterim je bilo dovolj že nekaj zavojev, nato pa so se zavalili na krvavško plažo pod vse toplejše sončne žarke. 

V njih je užival tudi 93-letni Lado Peneš,  ki tam za smučanje prav tako nikoli več ne bo odštel niti evra, saj ga obiskuje že skoraj deset desetletij. Na Krvavcu smučal že pred začetkom druge svetovne vojne: "Ko še ni bilo nobene žičnice. Peš gor, pa smučal, pa peš dol nazaj. Dvakrat, pa je bil večer," se je spominjal.

Zdaj je tam 13 naprav, danes jih je obratovalo pet. Del svojih naprav so že pognali tudi na Kopah, jutri minmalistično začenja tudi Kranjska Gora.