Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in nikakor ne bo presežen, je zagotovil Bajuk. V letu pozneje se bo primanjkljaj znižal na 1,2 odstotka BDP.
Državni zbor se je na izredni seji seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2006 ter stališči poslanskih skupin in nekaterih poslancev. Z 38 glasovi za in 16 glasovi proti so poslanci podprli splošni del proračuna, zatem pa je predsedujoči Sašo Peče (SNS) sejo prekinil. V petek se bo izredna seja nadaljevala z odločanjem o 140 vloženih dopolnilih k predlogu proračuna za leto 2006, nato pa bo DZ prešel še na obravnavo ostalih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
Bajuk predstavil predlog za leto 2006 in 2007
Predlog proračuna za leto 2006 je dober in je resnično razvojno obarvan, medtem ko je v predlogu proračuna za leto 2007 veliko neznank, je v DZ ob predstavitvi državnega proračuna za prihodnji dve leti povedal finančni minister Andrej Bajuk.
Kot največjo neznanko je izpostavil proračun EU, ki še ni sprejet, zato bo vlada prihodnje leto pripravila njegove spremembe. Pri tem bo vanj vključila tudi načrtovane gospodarske in socialne reforme za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Med prioritetami proračuna za leto 2006 je Bajuk navedel tehnološki razvoj in programe v podporo znanosti, spodbujanje konkurenčnosti slovenske industrije, državne ceste, zdravstveno varstvo, varstvo okolja in narave ter skladen regionalni razvoj. Kot področje, ki je deležno posebne pozornosti vlade, pa je izpostavil financiranje lokalne samouprave.
Proračuna upoštevata postopno ukinitev davka na izplačane plače, kar je Bajuk označil za ključni element v prizadevanjih države po doseganju boljših pogojev za zagotavljanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Spomnil je še na olajšave za raziskave in razvoj pri davku od dohodkov pravnih oseb, s čimer bomo dosegli povezavo med raziskovalnimi inštituti in gospodarstvom.
V koaliciji zadovoljni s predlogom
Poslanska skupina SLS bo podprla tako predlog proračuna za leto 2006 kot tudi za leto 2007. V poslanski skupini DeSUS bodo dopolnjena predloga proračunov za leti 2006 in 2007 podprli, po besedah Vilija Rezmana pa bodo podprli tudi številna dopolnila. Tudi poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec je napovedala podporo dopolnjenemu predlogu proračuna za 2006, saj, kot je ocenila, ta omogoča preživetje ustanov narodnih skupnosti.
Bojan Starman (SDS) je predlagani proračun označil za optimalen kompromis, ki je možen v tem trenutku. Predlagani proračun zajema temeljne usmeritve naše vlade, torej izboljšanje pogojev gospodarjenja, je ugotovil. Vanj so vključene bistvene spremembe, ki že nakazujejo izboljšave v smer večje gospodarske rasti, je ugotovil ter spomnil na načrtovano zmanjšanje davka na izplačane plače. Spomnil je, da se obseg investicijskih odhodkov v primerjavi z realizacijo v letu 2005 povečuje kar za 36 odstotkov.
Opozicija napoveduje skoraj 250 dopolnil
Opozicija napoveduje skoraj 250 dopolnil predloga proračuna. Vladi očita, da premalo denarja namenja za razvoj in spodbujanje novih delovnih mest ter za brezposelne. Poleg tega nasprotuje zmanjševanju denarja za avtoceste in zadolževanju za gradnjo cest.
Milan M. Cvikl je napovedal, da poslanci LDS predlaganega proračuna ne bodo podprli. Potem ko je vlada sklenila, da bo na veliko delila, predvsem svojim in bogatejšim, imamo zdaj pred seboj veliko razočaranje, je ocenil. Predlog je po vsebini v velikem nasprotju s stališči, ki sta jih zagovarjala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša v času, ko sta bila opozicijska poslanca. Opozoril je, da se bo s predlaganim proračunom zelo povečala zadolženost države, poleg tega je v njem predvidenega premalo denarja za zaposlovanje in socialne transferje, razpoložljivi denar pa je razdeljen slabo. Preveč se namreč daje za represivne organe, premalo pa za razvoj, je bil kritičen Cvikl.
V poslanski skupini SD ocenjujejo, da je dopolnjeni predlog proračuna za leto 2006 slabši od prvotnega predloga. Kot je pojasnil Feri Horvat, vlada v njem ne upošteva temeljnih strateških dokumentov države in lastnih koalicijskih zavez. Po njegovi oceni je nedopustno, da je vlada pri pripravi proračuna zanemarila socialno partnerstvo, kot nerazumljivo pa ocenjuje tudi odsotnost predstavnikov ministrstev, razen finančnega, na dvodnevni seji matičnega odbora, ki je obravnaval proračunski paket. V poslanski skupini SD v proračunu med drugim pogrešajo predvsem več sredstev za spodbujanje rasti, konkurenčnosti, hitrejši razvoj podjetništva in pospešeno prestrukturiranje gospodarstva, več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za tehnološki razvoj in inovacije ter za prometno infrastrukturo.