Ob 12. uri bi morali predstavniki sindikatov in delodajalskih organizacij na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpisati Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007, vendar do podpisa ni prišlo. Sindikati kolektivne pogodbe namreč nočejo podpisati, pač pa bi se radi še naprej pogajali.
Besedilo kolektivne pogodbe o dvigu plač ni odgovarjalo minuli petek doseženemu dogovoru, poudarjajo sindikati. Če bi upoštevali predlog delodajalcev, bi lahko večina delavk in delavcev "le sanjala o dvigih, za katere smo se pogovarjali in za katere smo mislili, da smo dosegli soglasje", je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič. "S predlogi, ki bi naj konkretizirali temeljni cilj, so nam dali delodajalci nedvoumno jasno sporočilo, da ne nameravajo, da niso niti mislili, da bi prišli do tega cilja, kajti postavili so toliko dodatnih pogojev, ki bi, če bi jih upoštevali, pomenili, da bi večina delavcev in delavk lahko le sanjala o dvigih, za katere smo se pogovarjali in za katere smo mislili, da smo dosegli soglasje," je povedal.
"Delodajalci so kriterije vlekli na dvigovanje plač v prejšnjem letu, ne na dvigovanje in gibanje osnovnih plač, kar bi pomenilo, da bi velika večina delavcev ostala izven tistega, kar smo želeli," je dejal Semolič in pojasnil, da se pri plačah upošteva na primer težko delo, nočno delo, delo v izmenah, poslovna uspešnost, regresi, 13. plača. Delodajalci so si zagotovili socialni mir na kratek rok, je še povedal Semolič, "nezavedajoč se, da so si izbrali tudi pot konfliktov s sindikati, ki bo mnogo težja, kot bi bila, če bi razumno prišli do dogovora". "V nadaljevanju bodo zahteve sindikatov gotov težje za delodajalce. Zagotovo pa pravičnejše za delavce," je dodal Semolič.
Blef delodajalcev?
Delodajalci so predlagali, da podjetja, ki so lani povečala osnovne plače za 4,7 odstotka ali več, osnovnih plač niso dolžna povečati. Tista podjetja, ki so osnovne plače lani povečala za manj kot 4,7 odstotka ali lani niso dvignila osnovnih plač, bi morala te povečati za razliko do 4,7 odstotka oziroma za celoten dogovorjen dvig. Vendar pa zadnja zaveza za povišanje osnovnih plač ne bi veljala za podjetja, ki so lani plače povečala za več kot 5,6 odstotka, tista, ki so lani plače povečala za manj kot 5,6 odstotka, pa bi bila dolžna osnovne plače povečati samo do 5,6 odstotka.
Pri tem pa so delodajalci navajali le plače, ne osnovne plače, kar po prepričanju sindikatov pomeni, da bi se upoštevalo tudi plačilo za na primer težko delo, nočno delo, delo v izmenah, poslovna uspešnost, regresi, 13. plača. Sindikati bi na predlog pristali, če se omenjeni prejemki v dvig plač ne bi vštevali. Sindikati pravijo, da tako večina delavcev ne bi občutila dvigov plač, za katere so mislili, da so dosegli soglasje. "Kar so delodajalci ponudili, so zaposleni že dobili," je pojasnil Ladislav Rožič iz ZSSS in dodal, da so delodajalci s "svojim početjem od septembra lani do danes privarčevali 180 milijonov evrov".
Napoved delodajalcev, da bodo podjetjem dali navodila, naj kljub propadlemu dogovoru sami dvignejo plače, je Semolič označil za blef. "Poziv delodajalcev ne more nadomestiti kolektivne pogodbe," je dejal Semolič in dodal, da večina podjetij ne bo na poziv dvigovala plače, še najmanj tujci. "Z današnjim dnem dogovor za sindikate ne obstaja več," je pojasnil Semolič.
Splošna stavka je tako znova aktualna. Vodstvo ZSSS se bo po Semoličevih besedah sestalo prihodnji teden, enako napovedujejo ostale sindikalne centrale. Delodajalci so si zagotovili socialni mir na kratek rok, je povedal Semolič, "nezavedajoč se, da so si izbrali tudi pot konfliktov s sindikati, ki bo mnogo težja, kot bi bila, če bi razumno prišli do dogovora".
Delodajalci presenečeni
Predstavniki delodajalcev so presenečeni, saj so pričakovali podpis pogodbe. “Presenečen sem nad tem, kar se je zgodilo, saj sem prišel na podpis pogodbe,” je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček. Kot še pravi, so sindikati narobe razumeli namen današnjega srečanja in namesto podpisa predstavili nove zahteve, ki pa za delodajalce niso sprejemljive.
"V zadnjem tednu smo pri poskusu, da bi dogovor nadgradili s konkretno kolektivno pogodbo, naleteli na poskus, da bi vnesli določbe, ki jih sindikati niso dosegli v samem dogovoru," pa je po propadlih pogovorih s sindikati povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Kot je še dejal, so sindikati hoteli v kolektivno pogodbo vnesti dikcijo, da naj bi se vse osnovne plače avtomatično zvišale za 4,7 odstotka. Po njegovih besedah so sindikati zahtevali, da bi v podjetjih, ki so plače povečala za več, npr. 10 odstotkov, in če niso tega povečanja naredili na račun povišanja osnovnih plač, bi morali osnovne plače še dodatno povečati za 4,7 odstotka.
"To je bila njihova zahteva, na katero nismo mogli pristati. Tudi ker bi to pomenilo, da bi dodatno vplivali na plačno politiko in konkurenčnost podjetij. Prejšnji teden smo vedeli, zakaj tega nismo tako zapisali in sindikati so to podpisali," je dejal Hribar Milič.
Delodajalska stran je po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta danes še izboljšala petkov dogovor. Tako so pristali na zvišanje dviga s 4,7 na 5,6 odstotka in na to, da bi pri minimalni plači, dokler ne bi bil spremenjen zakon o minimalni plači, obljubljenih 20 evrov bruto več izplačevali kot dodatek.Dogovor, ki je bil sklenjen pretekli petek, je pravni akt in zavezujoč za vse strani, pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer. Po njegovem je bila prava volja strank s tem dokumentom dana. "Glede na to, da je ta dogovor sprejet, zaveza ostaja za obe strani. Mi se bomo tega dogovora držali," je dejal Antauer.
Smole je povedal, da bodo še danes podjetjem dali navodila, kako naj realizirajo obveznosti iz petkovega dogovora. "Podjetja bodo vse obveznosti iz dogovora izpolnile, ne glede na to da sindikati danes niso želeli pristopiti k podpisu te kolektivne pogodbe," je dejal.
Izredni dvig plač
O izrednem dvigu vseh osnovnih plač, s katerim bi uskladili plače z lansko inflacijo, so se delodajalci in sindikati dogovorili v okviru pogajanj o novi kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki bi veljala za leti 2008 in 2009. Izredni dvig plač, dogovorjen v petek, bi bil ločen od te kolektivne pogodbe, ki naj bi jo, kot so se tudi dogovorili v petek, sklenili do konca maja letos.
Hribar Milič je danes dejal, da bodo predlagali, da bi se pogajanja o kolektivni pogodbi za letos in leto 2009 začela čez 14 dni. "Računamo, da se bomo v skladu z dogovorom pogajali naprej za plačno politiko v letih 2008 in 2009 ter da bomo v tej pogajalski fazi skušali razrešiti tudi ta gordijski vozel," je dejal o možnosti rešitve sedanjega stanja.
Stavka ni bila povod za pogajanja, pravi Hribar Milič in dodaja, da so plače lani "brez tega pritiska narasle za 5,6 odstotka" in da so se v nekaterih panožnih kolektivnih pogodbah že izpogajali za višje dvige. Po njegovih besedah je ponudba delodajalcev "zgornja meja, ki si jo gospodarstvo lahko privošči".
KOMENTARJI (203)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.