Splošna stavka 6. februarja?

Velika večina približno 200.000 članov, ki pri ZSSS-ju predstavljajo zasebni sektor, je danes ocenila, da je treba začeti priprave na splošno stavko 6. februarja, ki bo potekala po podjetjih oz. zavodih in drugih organizacijah.

"V to nas silijo dogajanja na panožni ravni z velikimi blokadami pogajanj ter dnevne podražitve," je povedal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Po besedah Semoliča bo skupna stavkovna zahteva ostala enaka, kot so jo izrazili na protestu novembra lani, in sicer da se plače povečajo v skladu z inflacijo in v nekem delu tudi s stopnjo produktivnosti.

Po navedbah ZSSS-ja stavke ne bo, če bodo predstavniki delodajalcev za pogajanja 25. januarja pripravili ustrezen predlog o zvišanju plač. "Takrat se gremo pogajat, saj naš cilj ni stavka, temveč sprememba kolektivnih pogodb," je izpostavil Semolič.

Stavko podpirajo vsi sindikati pri ZSSS-ju. V primeru neuspešnih pogajanj 25. januarja v zvezi pričakujejo tudi podporo ostalih sindikalnih central. "Kdaj pa, če ne zdaj? Seveda ne v času recesije?" se je glede primernosti časa za stavko odzval Semolič. Zagotovil je še, da zahteve sindikatov ne bodo vplivale na povišanje stopnje inflacije, prav tako se zaradi njih ne bo zmanjšala konkurenčnost.

Janša upa, da ne bo prišlo do stavke

Premier Janez Janša je v izjavi za medije glede možne stavke zaposlenih v javnem sektorju izrazil upanje, da bo dosežen nek razumen kompromis in da do stavke ne bo prišlo. Pri tem je apeliral na vse, ki sodelujejo v pogajanjih, da imajo pred seboj ne le lasten interes, ampak tudi skupnega.

Janša je opozoril, da skupni interes "na koncu tako ali tako vpliva na vse in se pozna tudi v žepih". Po njegovih besedah nič ne pomaga, "da si izborimo za dva odstotka višjo plačo in s tem pospešimo inflacijo, ki ta dva odstotka hitro poje".

"Nihče zaposlenim v javni upravi ne odreka pravice, ki jim je bila obljubljena oziroma dogovorjena," je poudaril premier in dodal, da v zvezi s tem ni razhajanj. Po njegovih besedah so razhajanja le glede tega, na kakšen način se ta pravica uresniči.

"Masa plač v javnem sektorju je zelo velika," je opozoril in dodal, da ima en odstotek povečanja te mase merljive učinke na inflacijo. Po njegovem mnenju stavka v javnem sektorju pomeni negativne posledice za vse državljanke in državljane v Sloveniji ter "zaradi specifičnega položaja, v katerem je Slovenija ta čas, najbrž tudi precej širše".

V Združenju delodajalcev Slovenije so podobno kot v GZS začudeni nad današnjo napovedjo stavke zasebnega sektorja pri ZSSS za 6. februar. “Delodajalci in delojemalci smo namreč ravno sredi pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe o plačah za leti 2008-2009. Do sedaj je bila praksa, da se med pogajanji ne zaostruje odnosov s pritiski, najmanj pa z napovedjo stavke, kar kvarno vpliva na dosedanji konstruktivni dialog," so zapisali v izjavi za javnost, ki jo je podpisal predsednik združenja Borut Meh. Razmere v Sloveniji po njihovem mnenju niso izredne, kar pa ne pomeni, da zanikamo inflacijo in posledično težave državljanov z nizkimi dohodki, so dodali.

Ob tem se po njihovem mnenju ne sme dopustiti, da pogajalce zavedejo podatki o dosedanji relativno visoki konjunkturi, saj se v zadnjih dveh mesecih položaj na trgu zaostruje. "Verjamemo, da se bomo s sindikati tako kot vselej doslej dogovorili. Seveda pa bo za razreševanje makro problemov in zagotavljanje socialne države svoje morala dodati vlada z ukrepi," so izpostavili.

Kot so navedli, so razumevanje težav z inflacijo lani v realnem sektorju dokazali z višjim dvigom plač od inflacije. V desetih mesecih lani je povprečna bruto plača na delavca zrasla za 5,6 odstotka, neto plača pa za osem odstotkov. Očitki o visokih dobičkih industrije pa ne držijo. Mednarodne primerjave kažejo, da je donosnost kapitala v slovenski industriji nižja od povprečja razvitih držav, so še poudarili.

Avtoprevozniki nadaljujejo s pripravami na protest

Upravni odbor sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je v Kranju proučil odgovore ministra za promet Radovana Žerjava na decembrske zahteve prevoznikov in ugotovil, da v odgovorih ni nikakršnega zagotovila, da bo katerakoli zahteva uresničena. Prevozniki bodo zato nadaljevali s pripravami na protest konec januarja.

Vlada ima možnost za nadaljnja pogajanja s prevozniki še do 20. januarja, kot so prvotno določili. Če pa vlada tudi po napovedanem shodu za 25. januar ne bo uresničila njihovih zahtev, bodo protest ponovili in se pridružili carinikom, ki napovedujejo stavko zadnji dan v mesecu januarju.

V SVIZ-u kritični do Viranta

Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se odzvali na nekatere trditve ministra za javno upravo Gregorja Viranta, ki jih je izrekel v zvezi z zahtevano uskladitvijo plač v javnem sektorju. “Minister Virant je večkrat izjavil, da bosta zahtevani januarski dvig plač in odprava plačnih nesorazmerij prinesla več kot 10-odstotno rast plač v javnem sektorju. To je neresnična trditev, ki se ne sklada z dejstvi. Minister je z neresnično trditvijo zavestno zavajal javnost, da bi le-ta zavzela odklonilno stališče do zahteve sindikatov javnega sektorja, naj vlada spoštuje podpisan dogovor,“ menijo v SVIZ-u.

V SVIZ-u se sklicujejo na izračune UMAR-ja, da bo rast plač v letu 2008 v javnem sektorju 4,2-odstotna, kar naj bi bilo za 0,6 odstotka nad produktivnostjo. “Ta izračun temelji na predpostavki, da se bo prva četrtina razlik med plačami v novem plačnem sistemu odpravila že januarja 2008, kar se pa ni in se ne bo zgodilo vsaj še pol leta. To pomeni, da bo realna rast plač iz naslova odpravljanja “neupravičenih razlik“ pri plačah v javnem sektorju vsaj polovico nižja, saj je po ministrovih napovedih, da naj bi se pogajanja končala do 1. maja letos, mogoče začeti odpravljati razlike šele 1. septembra letos. To pomeni - najmanj devet mesecev kasneje od datuma, na katerem temelji izračun o 4,2-odstotnem povišanju plač v javnem sektorju. Minister Virant to dobro ve,“ so še zapisali v SVIZ-u.

SVIZ tako ministra Viranta poziva, naj javno pojasni svojo trditev, da se bodo plače v javnem sektorju povišale za več kot 10 odstotkov.

Virant grožnjo s stavko v javnem sektorju jemlje resno

Virant sicer meni, da bi bila stavka celotnega javnega sektorja, četudi le opozorilna, precej neprijetna zadeva. Zato to grožnjo jemlje zelo resno. Morajo pa odločitev za stavko resno vzeti tudi sindikalni voditelji, saj s tako odločitvijo sprejemajo zelo veliko odgovornost, pojasnjuje minister. Obenem v imenu vladne strani obljublja, da se bodo potrudili najti neko kompromisno rešitev.

Virant je na kratko povzel pogovore med sindikalno in vladno stranjo. Kot je dejal, je v letu 2008 zaradi odprave plačnih nesorazmerij predvidena znatna rast plač v javnem sektorju, nekaj več kot 7-odstotna. Ob tem pa se je pojavila zahteva sindikatov, da se plače v januarju linearno uskladijo, ker je bila inflacija višja od napovedane.

Razlika med napovedano inflacijo, na podlagi katere je bila 1. julija lani opravljena uskladitev, in dejansko inflacijo je 3,5 odstotka in sindikati sedaj zahtevajo teh 3,5 odstotka, je dejal. Pojasnil je, da je vlada pripravljena to obveznost realizirati, vendar pa sindikatom predlaga, da se del tega odstotka ne izplača neposredno v plače, ampak da zaposleni ta denar vložijo v kakšnega od skladov pokojninskega zavarovanja.