Goljufi v večini primerov ne vedo, pri kateri banki imajo potrošniki odprt osebni račun. "Vedo pa, katere banke imajo največ komitentov. Najbolj smiselno je torej 'vabo' poslati z lažnega naslova ene od večjih bank, kar je pri nas NLB," so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kot izpostavljajo, to ne pomeni, da NLB slabše skrbi za varnost, ampak da jo spletni goljufi bolj pogosto uporabijo za vabo kot manjše banke, ki imajo manj komitentov. Bolj verjetno je namreč, da bo lažno e-pošto, poslano na naključne naslove, odprlo več komitentov večje banke.
Goljufiva spletna pošta sicer pogosto pristane v mapi za neželeno pošto, saj filtri prepoznajo sumljive vsebine, kot so ponarejeni e-naslovi, nepreverjeni pošiljatelji ali določene besede v naslovu. Ob tem so dodali, da je mapo z nezaželeno pošto priporočljivo preveriti, saj se lahko tam znajde tudi pričakovana pošta. Obstaja pa tudi možnost, da filter ne zazna sumljive pošte, ki lahko konča v mapi prejeto.
"Vedno preverite pošiljatelja in upoštevajte, da banka od vas nikoli ne bo zahtevala pošiljanja občutljivih podatkov prek povezav v e-pošti. Če niste prepričani, kdo je pošto poslal, pokličite banko in preverite. Naprednejši uporabniki lahko prilagodijo nastavitve filtrov za neželeno pošto," so še zapisali v zvezi potrošnikov.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.