Za krmili virtualnega Spitfireja nad Slovenijo

Septembra 1944 je z italijanskega letališča Canne pri Foggii na jugu Italije poletelo šest britanskih letal, ki so bili del eskadrilje 73. skupine zračnih sil Združenega kraljestva. Med skupino letal je bilo tudi lovsko letalo Spitfire tipa F.IX z oznako MJ116, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark. Na žalost ga je okrog 12. ure nemška protiletalska obramba nad Ljubljano uspela zadeti. Letalo je strmoglavilo na barjansko zemljišče, le dobrih 150 metrov južno od nadzorne postaje. Clarka so zajele domobranske posadke, ga predale Nemcem oz. tajni policiji gestapo. Po zaslišanju in zdravljenju v sanatoriju Emona je bil Clark poslan v taborišče za ujete zavezniške letalce Dulag Lfut severno od Frankfurta. Po osvoboditvi taborišča ob koncu vojne se je vrnil v Združeno kraljestvo. 

Ob padcu se je sprednji del letala zarinil v barjansko zemljišče, eno krilo in del repa sta bila odpeljana že med vojno, Nemci pa so iz kabine potegnili tudi pilotovo torbico s pištolo. Na letalo so nato pozabili, Ljubljansko barje pa ga je zaradi značilne sestave tal začelo goltati vase. Leta 2019 so ga uspešno izkopali, kmalu za tem pa se ga je bilo možno ogledati v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Tako muzej kot podjetje AFormX, ki je že naredilo simulator MiG-a, pa so naredili nov korak naprej in javnosti ponudili nov simulator letenja, in sicer gre za enega bolj realističnih, kar jih lahko poskusite v Sloveniji. 

Rekonstrukcija kabine, instrumentov, komand in očala za navidezno resničnost, ki vas potopijo v svet letenja in ste lahko za komandami legendarnega britanskega lovca Sptifire. Nad Slovenijo in vsemi lepotami, kar jih naša država premore. 

Direktor podjetja AFormX Sašo Knez je povedal, da so se v ta simulator vrgli po dobrih izkušnjah, ki so jih imeli s simulatorjem MiG-a, ki je že v Pivki: "Mi smo prvi simulator gradili s pričakovanji, da bo to zanimivo za nišno publiko, a letno kaže, da ga leti približno 2.500 ljudi. Zelo smo zadovoljni." Knez sicer pove, da so pri prvem simulatorju razmišljali, da bi te računalnik nekako sam popeljal na turistični let, ti bi pa le opazoval, a izkušnje so pokazale drugače: "Nobenega to ne zanima, vsi to nekako želimo doživeti. Mi želimo imeti krmila v rokah, mi to želimo upravljati." Takšni eksponati v 21. stoletju postajajo skoraj standard, saj ni dovolj samo prebrati o zadevah, ampak jih je treba doživeti. 

Direktor muzeja vojaške zgodovine v Pivki Janko Boštjančič  je dejal, da je bila odločitev o novem simulatorju enostavna: "Za nas gre za pomembno dopolnitev muzejske zbirke. V takšni obliki, da je simulator dopolnitev razstave, dejansko povezan z ostanki letala, da gre za oživitev sestreljenega letala, ta simulator nima konkurence."

Kot še pove, gre za to tudi v duhu modernega muzejskega pristopa: "Včasih se je samo gledalo in kaj prebralo, roke so bile pa za hrbtom." Nato se razvijejo novi pristopi, kjer je bilo možno kaj dotikati, preizkusiti. Sodoben muzejski trend pa zahteva doživetje." Boštjančič zaključi, da gre tudi za neke vrste odgovor na krizo turizma in izziv, da se rešijo težave. "Bogatejša ponudba bo vsekakor pripomogla k obisku, to je naš cilj."  Ta simulator gre tudi v korak z digitalno strategijo turizma, njihov cilj pa je postavljati tudi trende, ne jim zgolj slediti. 

Letenje nad Slovenijo 

Glede Spitfireja je Knez dejal, da je poleg programskih in vizualni pogledov ena večjih sprememb sama lokacija letenja. Če je MiG letel po tujini, bo Spitfire letel v Sloveniji. "Za naše simulatorje, X-Alpha in tako tudi Spitfireja, smo razvili Ortofoto Slovenije, kar pomeni, da smo iz Ortofoto fotografij iz Gursa, smo dali v okolje X-Plane in tako imamo našo državo," razlaga o razvoju Knez. Prav tako je za razliko od obstoječega simulatorja ta novi predvsem poseben v tem, da si ljudje lažje predstavljajo maso tega letala, tudi v muzeju bo postavljen ob bok ogromnega motorja. Muzejski eksponat tako dobi moderno obliko, ki nas popelje nad Slovenijo. 

"Moramo pa vedeti, da so bila ta letala narejena za 18-19 letne mladeniče, tako da vsak ne bo mogel v simulator, pa tudi potruditi se moramo malo bolj, da pridemo not," pove in doda, da je to pač cena izdelave replike. Idejo produkta pa je takšna, da bi obiskovalec muzeja to zgodbo o najdenem motorju prebral, videl, kaj je ostalo od njega, in potem odletiš nad državo. "Tudi trup je pobarvan v istih barvah, kot je ta serijska številka letala. Ujema se model letala, varianta z motorjem, vse!" Obiskovalec bo lahko stopil iz pravega sveta v VR-svet in če je recimo iz Notranjske, lahko tudi nad Notranjsko potem poleti: med poletom pa je zraven tebe star Merlin motor." 

 Za projekt so se odločili kljub pandemiji, saj verjamejo, da bodo dobri produkti vedno našli svoje mesto. "Obe podjetji sta majhni in to smo sami financirali in vse je odvisno od turistične sezone. Gledamo pa optimistično v prihodnost, verjamemo v boljše čase in dobre produkte," še pove Knez in zaključi, da bi v bližnji prihodnosti tudi simulator MiG-a spravili v tak nivo, kot je Spitfire. 

Vodja projekta Nino Razpotnik je dejal, da se je ideja rodila na sestanku, ko so dobili načrte za simulator Spitfire, hkrati pa so vedeli , da so v Pivko ravno pripeljali motor.  Celotna kabina Spitfire vas bo vrnila v preteklost – inštrumenti so sicer "le" odlične replike, a položaj, ročice in tudi velikost prostora, so najboljši približek realnosti. Če pa se še zaprete v kabino, vidite, da je bila ta naprava bolj narejena za 20-letnike. 

Razpotnik pove, da "inštrumenti niso ta pravi, seveda, gre za repliko. Kose pa smo kupili v kit kompletu, z licenco za gradnjo. Vse ročice in inštrumenti so tako kupljeni "kot načrt", mi smo pa potem to s pomočjo 3D-printerja tudi naredili. Sam načrt za vse inštrumente pa smo kupili od zasebne stranke na Irskem, ki je tudi naredil prvi simulator, zdaj pa prodaja te licence. Lesene dele smo pa sami naredili,"  še pove Razpotnik.  Kot še pove, je bil to zapleten projekt, a da večjih težav niso imeli – samo standardne (smeh). Za simulacijo uporabljajo program X-Plane, ki je tudi narejen po modelu simulatorja – gre za najboljši približek v fiziki in komandah.