Potem ko so mednarodni strokovnjaki ocenili, da je luknja v slovenskih bankah velika 4,8 milijarde evrov, so se odzvali tuji mediji. Tujino bolj malo zanima, da je kapitalski primanjkljaj težak za polovico prihodkov slovenskega proračuna, ne zanima je niti to, da se bodo banke še enkrat sanirale z davkoplačevalskim denarjem. Večina je zadovoljna, da bo lahko Slovenija svoje banke "ozdravila" sama.
Britanski poslovni časnik Financial Times na svoji spletni strani poroča, da so danes objavljene kapitalske potrebe osmih bank, ki znašajo 4,8 milijarde evrov, "višje od pričakovanj evropskih uradnikov". Slovenija vztraja, da ne bo potrebovala mednarodne pomoči, je ob tem zapisal časnik in dodal izjavo šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema, ki je pozdravil zagotovila Ljubljane, da ne bo potrebovala pomoči. FT opozarja, da je dokapitalizacija treh bank v višini treh milijard evrov "ravno še na stopnji zgornje meje sposobnosti države".
Poslovni spletni portal Bloomberg izpostavlja, da se je "tveganje Slovenije, da bo potrebovala zunanjo finančno pomoč", z današnjo objavo stresnih testov zmanjšalo. Država je uspela zagotoviti okoli pet milijard evrov za rešitev bank, kar "več kot zadostuje za pokritje načrta za rešitev bank in spodbuditev zanimanja vlagateljev". Bloomberg navaja, da je bila pri pregledu slovenskih bank uporabljena strožja metoda kot pri dosedanjih pregledih in "podobna, kot jo bo Evropska centralna banka prihodnje leto uporabila pri pregledu 130 bank v območju evra".
Nemški časnik Spiegel na svoji spletni strani uvodoma poudarja, da slovenske banke "potrebujejo pomoč, vendar Evropski uniji za zdaj ne bo treba posredovati". "Banke male balkanske države imajo za osem milijard evrov slabih kreditov, kar je skoraj četrtina bruto domačega proizvoda te dvomilijonske države, zato je Slovenija že nekaj časa veljala za kandidatko za evropsko pomoč. Slabih pet milijard evrov za banke pa po mnenju strokovnjakov predstavlja vsoto, ki jo lahko Slovenija zagotovi sama," še poroča Spiegel.
Nemška tiskovna agencija dpa je navedla, da naj bi današnji izidi "razpršili strahove, da bi Slovenija lahko postala šesta država območja evra, ki bo potrebovala pomoč". Ob tem je spomnila, da je bila Slovenija v preteklosti zgled uspešne tranzicije, vendar je gospodarska kriza pokazala, da ni izvedla potrebnih reform in ni bila sposobna pravočasno nižati porabe, da bi se lahko izognila skorajšnjemu finančnemu propadu.
Avstrijce zanimajo njihove "sorodnice"
Avstrijska tiskovna agencija APA je precej pozornosti namenila potrebam po dokapitalizaciji slovenskih hčera avstrijskih bank Hypo Alpe Adria in Unicredit. Predstavnik Hypa Nikola Donig je za APA dejal, da so že sprejeli ukrepe, ki kapitalske potrebe banke znižuje pod 100 milijonov evrov, z nadaljnjim prestrukturiranjem, ki že poteka, pa se bodo te še dodatno občutno znižale.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.