'Pokojninsko reformo smo spravili pod streho'

Poslanci so na izredni seji po odložilnem vetu državnega sveta vnovič potrdili pokojninsko reformo. Zanjo je bila tokrat potrebna večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Tako kot pri sprejetju Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sredi decembra so bili proti DeSUS, SDS in SNS, med opozicijskimi poslanci pa so za glasovali v SLS. V koalicijskih SD, LDS in Zares so opozorili na nujnost potrditve zakona. Če reforme ne bo, tvegamo, da tudi pokojnin v prihodnje ne bo ali bodo tako nizke, da ne bodo zagotavljale socialne varnosti, je dejala Andreja Črnak Meglič iz SD.

V Zares menijo, da bi lahko tudi sindikati storili "korak naprej v času", je dejal Vito Rožej. Ob opozorilu državnega sveta na slabo zdravstveno stanje starejših delavcev pa opozarja, da je to predmet druge zakonodaje in ne te. Poslanci LDS se zavedajo, da so bile v zakonodajnem postopku v zakon vnesene pomembne izboljšave, določene spremembe pa bodo mogoče tudi v prihodnje.

Poslanci SLS so se tudi tokrat odločili za podporo zakonu, da bi lahko zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej, je dejal Jakob Presečnik. Spomnil je na sprejeto dopolnilo SLS, po katerem bodo upravičenci do državne pokojnine to še naprej prejemali. Po drugi strani so v SDS ocenili, da je zakon poln ustavnih lukenj. Po besedah Franceta Cukjatija bi moral tako pomemben zakon spoštovati zahteve socialnega dialoga. V SNS pa menijo, da je problem treba iskati v nepravični porazdelitvi prihodka in ne v številu aktivnih prebivalcev.

V DeSUS so ponovili znano stališče, da se ne strinjajo s predlaganim usklajevanjem pokojnin po novem, ki bo šele od leta 2015 v 70 odstotkih upošteval rast plač in v 30 odstotkih rast inflacije, medtem ko bo v obdobju od leta 2012 do 2015 razmerje 60 proti 40 v korist plač.

Sledi referendum?

''Potrditev pokojninske reforme po odložilnem vetu državnega sveta je bila pričakovana,'' je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Stvari so bile premišljene, presenečenja ni moglo biti." Ponovil je stališče sindikatov, da je reforma krivična do večine delavk in delavcev, ki se bodo morali zaradi neizpolnjevanja ostrejših pogojev upokojiti predčasno in "z mizernimi pokojninami". Zdaj pričakuje, da bo predsednik državnega zbora Pavel Gantar razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o pokojninskem zakonu. Zveza svobodnih sindikatov je 15. decembra v državnem zboru namreč že oddala več kot 22.100 podpisov volivcev, ki podpirajo pobudo za začetek postopka za razpis referenduma.

V kabinetu predsednika državnega zbora so povedali, da je zdaj treba počakati, da se izteče sedemdnevni rok, v katerem je še možno vložiti zahtevo ali pobudo za začetek postopka za razpis referenduma. Potem bo lahko predsednik državnega zbora Pavel Gantar razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov. Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi so tako imenovani kvalificirani predlagatelji zahteve za razpis zakonodajnega referenduma tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40.000 volivcev. Vlada bo sicer še pred tem referendumsko pobudo dala v presojo ustavnemu sodišču.

V SD so zadovoljni

Prvi odzivi strank že prihajajo. Socialni demokrati premierja Boruta Pahorja so zadovoljni. ''Pokojninska reforma je nujna in ena izmed najpomembnejših strukturnih reform, ki jih je v Sloveniji treba opraviti, da bi dosegli naše skupne cilje – hitrejši in konkurenčnejši razvoj ter boljšo socialno povezanost.'' V stranki so še bolj prepričani, ''da bodo na koncu tudi državljanke in državljani v Sloveniji razumeli nujnost sprejetja novega zakona o ZPIZ ter pokojninsko reformo sprejeli z razumevanjem, saj bo ta Sloveniji omogočila tudi hitrejše približevanje klubu najrazvitejših držav sveta''.