Potem ko so sredi julija na Kočevskem poginili risinja Maja in njeni trije mladiči, so v začetku oktobra našli truplo starejše risinje blizu Travnega Dola pri Uršnih selih. Kot so sporočili iz Skupine za ekologijo živali (Biotehniška fakulteta) in Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel (Veterinarska fakulteta) je bila risinja že nekaj časa mrtva, zato je bilo njeno truplo deloma že razpadlo.
Na Veterinarski fakulteti so po pregledu iz vzrokov smrti izključili mehanske poškodbe in strelne rane, žival pa je bila negativna tudi na trihinelozo in črevesne zajedavske bolezni. Risinja je bila shirana, njeno truplo pa je tehtalo le 10,5 kilograma. Natančnejšega vzroka podhranjenosti in smrti zaradi napredujočih procesov razpadanja ni bilo mogoče ugotoviti.
Za risinjo Majo s Kočevskega, ki je poginila julija, so na Veterinarski fakulteti sicer ugotovili, da je poginila zaradi gnojne pljučnice. Ob tem sta tudi močna izčrpanost in garjavost živali skupaj z nedavno brejostjo pripomogli k zmanjšani odpornosti organizma ter posledično večji dovzetnosti za okužbe.
Težave zaradi parjenja v sorodstvu
V omenjeni skupini in na inštitutu pravijo, da ni mogoče zanesljivo trditi, v kolikšni meri bi lahko na smrt risinj vplivalo parjenje v sorodstvu. "Smo pa z genetskimi analizami že potrdili, da je bilo pri risinji z Velike gore parjenje v sorodstvu izrazito," so dodali.
Kot so razložili, je parjenje v sorodstvu izrazito pri večini risov v Sloveniji. Genetske raziskave, ki so jih opravili do sedaj, so pokazale, da se je stanje poslabševalo z vsako naslednjo generacijo od ponovne naselitve treh parov risov leta 1973. "Danes so si vsi risi pri nas v povprečju med seboj že tako sorodni, kot da bi si bili bratje in sestre," pravijo. Tako so glede na majhno število naseljenih živali težave zaradi parjenja v sorodstvu pričakovane.
V skupini in na inštitutu pravijo, da je praktično nemogoče, da bi tej populaciji risa v kratkem uspelo vzpostaviti povezavo in genski pretok s katero koli drugo populacijo risa. Tako ocenjujejo, da je trenutno edina možnost za zmanjšanje posledic nadaljnjega parjenja v sorodstvu dodatna naselitev posameznih risov iz drugih populacij. Tako bi namreč "osvežili kri".
"Kot kažejo tudi ti zadnji primeri najdenih poginulih risov, je časa za takšen ukrep verjetno vedno manj," opozarjajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje se na pobudo članov Strokovne komisije za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi sicer že dogovarjajo o možnih ukrepih za preprečitev vnovičnega izumrtja risov pri nas. "Pričakujemo, da bo prvi osnutek načrta nujnih ukrepov v sodelovanju z lovskimi organizacijami, ki pri takšnih aktivnostih seveda igrajo ključno vlogo, pripravljen v naslednjih mesecih," so še dodali v skupini in na inštitutu.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.