Spet incident; Rupel protestira

Kljub dogovoru, da je obnova spornega nasipa pri Hotizi izraz prijateljstva, dobrega sosedstva, solidarnosti in sodelovanja, se je danes na nasipu, kjer sta se v soboto srečala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, zgodil nov incident. Hrvaški policisti so namreč delavce slovenskega podjetja pregnali z nasipa.

Medtem ko hrvaška stran sploh ni prekinila del na nasipu, so se prišli nanj pripravljat na obnovo delavci slovenskega podjetja. A so delali le tri ure, saj so prišli hrvaški policisti in zahtevali, da ga delavci zapustijo ter jih nato pospremili do katastrske meje.

Kot so povedali delavci slovenskega podjetja, so hrvaškim policistom pojasnili, da obstaja dogovor o skupni obnovi spornih nasipov, vendar naj bi jim slednji odgovorili, da o tem ne vedo ničesar. Medtem pa nekaj sto metrov stran na istem nasipu delavci hrvaškega podjetja nemoteno nadaljujejo pripravljalna dela za obnovo nasipov.

Rupel poklical Grabar-Kitarovićevo

Po današnjem incidentu se je zunanji minister Dimitrij Rupel dvakrat pogovarjal s hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović. Ob tem jo je spomnil na dogovor o skupni obnovi nasipov, ki sta ga v soboto sklenila premierja obeh držav.

Glede spornega dopisa nekdanjega zunanjega ministra Borisa Frleca iz leta 1999 pa je Rupel dejal, da se mu ne zdi škodljiv. "Jaz sem o tej zadevi danes dvakrat govoril s svojo hrvaško kolegico. Opozoril sem jo, da je to v nasprotju z duhom našega sporazuma, ona pa se je, če sem jo prav razumel, s tem strinjala," je povedal Rupel. Obenem je poudaril, da je pomembno, da obnovitvena dela na nasipu ne zastanejo, ter izrazil željo, da bi tako slovenski kot tudi hrvaški delavci v ponedeljek skupaj začeli z deli.

Dopis ne prejudicira meje

Frlec je medtem pojasnil svoj podpis dokumenta iz leta 1999, kjer je v odgovoru ministrstvu za okolje zapisal, da del nasipov nesporno stoji na hrvaškem ozemlju, kar bi lahko po ocenah kritikov oslabilo položaj pri pogajanjih o meji. “V tem dokumentu smo poskušali preprečiti stalne težave, ki so se pojavljale v zvezi z vzdrževanjem protipoplavnih nasipov ob reki Muri,” je dejal za 24UR. “Ker reka Mura nenehno spreminja svoj tok, so nekatere katastrske parcele ostale na levem bregu Mure, torej so hrvaške. Zato je bilo potrebno pridobiti hrvaška dovoljenja za vzdrževanje nasipov,” je pojasnil.

Stališče nekdanjega zunajega ministra je razočaralo mnoge, saj naj bi prošnja za gradebno dovoljenje hrvaške strani oslabila ali onemogočila kakršnakoli pogajanja o poteku državne meje. Vendar Frlec pravi, da dokument za Slovenijo ni nič usodnega in meje ne prejudicira. “Več kot 800 hektarov hrvaškega ozemlja je na levi strani reke Mure, na desni strani pa je približno 240 hektarov slovenskega ozemlja. Dokler meja ni določena, se nad katastrom izvajajo pooblastila, ki jih ima občina na tem področju. Kadar gre za vzajemni interes – vzdrževanje nasipov je takšen interes –, potem strani stopita skupaj. To ni nič usodnega za Slovenijo, saj meja na tem območju ni bila soglasno sprejeta, komisija se je le potrudila, da bi mejo približala toku reke,” je pojasnil za 24UR.

Leta 1999 je v odnosu s Hrvaško veljala drugačna zunanja politika kot danes, pa je pojasnil Rupel. Veljalo je prepričanje, da bo državna meja ob Muri tekla bolj ali manj po katastru, kar se je kasneje prelilo tudi v sporazum Drnovšek-Račan. Z novo vlado pa je prišla tudi nova politika, da je treba na tem območju uveljaviti stanje na dan 25. junija 1991. "S tem ko je to novo stališče uveljavljeno, je tisto staro na nek način neveljavno. Tako da jaz kakšne prav velike škode pri tem ne vidim," je izjavil minister.

Povsem drugačnega mnenja je minister za okolje Janez Podobnik, ki je menil, da predstavlja ta dokument "težko hipoteko" v slovensko-hrvaških odnosih. Glede današnjega incidenta je Podobnik izrazil presenečenje nad ravnanjem hrvaške policije, saj je Slovenija Hrvaško po njegovih besedah seznanila z začetkom pripravljalnih del za obnovo spornega nasipa.