Voduškova mu je zaželela srečno pot

Oškodovanec Nijaz Zorlak je na sojenju nekdanji slovenski veleposlanici Nataši Vodušek v Sarajevu povedal, da se je usodne noči okoli 2. ure pripeljal na križišče, kjer je ustavil pred semaforjem z rdečo lučjo. Ob zeleni luči je speljal, zatem pa se ne spominja ničesar več. Njegova celotna pot bi bila dolga 2,5 kilometra.

Znova se je prebudil po 40 dneh v bolnišnici. Med okrevanjem ga je dvakrat mesečno obiskal konzul slovenske ambasade, ki je bil "zelo prijateljski". S pomočjo slovenske ambasade se je šel zatem zdraviti v zdravilišče, za kar se je zahvalil. Obdolžena ga ni nikoli obiskala.

Po njegovih besedah je križišče, kjer se je zgodila nesreča, zelo zapleteno, večpasovno, po sredini vozi tramvaj. Vanj je pripeljal s stranske ulice. Bil je na poti iz Grbavice proti železniški postaji.

Ni bil privezan?

Na vprašanje tožilca Boštjana Valenčiča, kako se počuti, je odgovoril: "Iskreno? Znotraj kot starček 80 let, na zunaj pa sem dobro." Odvetnik Janez Koščak je opozoril, da je iz zapisnika po nesreči razvidno, da ni bil privezan z varnostnim pasom. Odgovoril je, da se praviloma pripne, ali je bil takrat, se ne spomni.

Z gotovostjo pa je prepričan, da je speljal pri zeleni luči. "Med vožnjo sem zelo pozoren. Kot sem že povedal, je križišče zelo zapleteno. Nikoli ne bi speljal pri rdeči." Trka se sicer ne spominja.

Njegove poškodbe so bile obsežne, imel je več zlomov. Odvetnik Koščak je predlagal pričanje izvedenca medicinske stroke, da bi pojasnil, ali bi morda utrpel manjše poškodbe, če bi bil privezan.

Poudaril je, da je za obrambo to ključno, ker je Voduškova zdaj obtožena povzročitve prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Obdolženi se očita kršitev cestnoprometnih predpisov, predpise pa je kršil tudi domnevni oškodovanec, je dejal. Po njegovih besedah se pojavlja vprašanje vzročne zveze, ali bi šlo morda lahko za povzročitev nesreče z lažjimi poškodbami.

Zorlak zahteva odškodnino, koliko, še ni znano. Na sarajevskem sodišču namerava sprožiti tudi postopek proti zavarovalnici, vendar čaka na slovensko razsodbo, na podlagi katere jo bo uveljavljal.

Lastnik avtomobila je njegov brat

Avtomobil, ki ga je takrat vozil, je pisan na njegovo mamo, dejansko je lastnik njegov brat Amer. Usodne noči ga je peljal iz ene garaže v drugo, v kateri bi avtomobil prezimil. Gre za mercedes starodobnik, model 230 CE, tip 123 coupe, letnik 1982. Takrat ni bil registriran. Ker gre za starodobnika, ni bil namenjen za vsakodnevno vožnjo, je pojasnil Zorlak. Nazadnje ga je brat za mesec dni registriral pred dvema letoma, takrat naj bi bil tudi tehnično pregledan.

Trenutno je brezposeln

Po obravnavi je Zorlak povedal, da je 47-letni kuhar po poklicu, ki je takrat delal kot trgovec. Zatem je dobil službo za štiri ure, vendar se ni obneslo, ker je lahko delal le štiri ure dnevno. Posledice nesreče čuti še danes, je dejal. Trenutno je brezposeln, ima slab spomin, težko se osredotoči, telo si še ni popolnoma opomoglo po več zlomih.

Dogodek želi pozabiti, a ne gre. "Zelo je težko." Razume, da se je zgodila nesreča, in Voduškove noče kriviti. "Ampak, kaj naj storim?" se je vprašal. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar mu je sicer poslal spodbudno pismo v bolnišnico, v katerem ga je bodril, naj se drži. Na vprašanje, ali se mu je Voduškova opravičila, je odgovoril: "Ne. Pri nas pa je navada, da se nekdo opraviči, če je storil napako." Voduškova mu je sicer na koncu naroka segla v roko in mu zaželela srečno pot.

Tožilec: Zorlak je verodostojna priča, dokazi so trdni

Odvetnik in Voduškova po obravnavi nista dajala izjav. Tožilec Valenčič pa je dejal, da je po njegovem mnenju postopek za zdaj zelo tekoč, vendar ne more napovedati, kdaj bo končan. Meni pa, da je bilo pričanje Zorlaka verodostojno in da so dokazi dovolj trdni. Sicer bo razsojalo sodišče, je dodal.