V Mercatorju popisujejo kupce

V Mercatorjevih trgovinah ob plačilu z M-boni trgovci prosijo kupca za ime, priimek, datum rojstva in številko osebne izkaznice. Za ukrep so se odločili, ker naj bi v zadnjem času zaznali povečano število ponarejenih bonov. Torej, če bi odkrili ponaredke, bi policisti na podlagi zbranih osebnih podatkov takoj ugotovili, kdo jih je izročil, razlagajo zaposleni.

Mercator: Identifikacija ni obvezna

V Mercatorju so pojasnili, da so v prodajalnah po odkritju ponarejenih bonov v obtoku uvedli večji nadzor. ''Zato blagajničarka ali blagajnik v določenih primerih prosi kupce za osebne podatke. Poudari, da je dajanje osebnih podatkov prostovoljno in da ima stranka pravico do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka podatkov, ki se nanašajo nanjo.'' Zatrdili so, da identifikacija kupca pri plačilu z boni ni obvezna. ''Prodajalci lahko kupca zgolj vljudno zaprosijo za osebni dokument. Če ga ne želi predložiti, lahko opravi nakup tudi brez tovrstne identifikacije.''

Če odkrijejo prejem nepravih M-bonov, ''pooblaščena oseba v poslovalnici vpogleda v zbrane osebne podatke, kar lahko prispeva k ugotavljanju poti ponaredkov. Zvezek z osebnimi podatki kupcev se ob koncu dneva shrani v zaklenjenem predalu ali omari, pri čemer se pregledajo le ob ugotovitvi, da so v neki konkretni prodajalni prejeli ponaredke.'' Bone za dva, pet ali 20 evrov lahko sicer kupijo vsi. "Imajo vrsto zaščit, kupci pa lahko preverijo predvsem vodni znak školjke," so še dodali v Mercatorju.

Informacijski pooblaščenec: Mercator bi lahko zavrnil prejem bona

Bon je izdan na podlagi enostranske izjave izdajatelja, da bo obveznost izpolnil prinosniku. Preveritev podatkov o kupcu ni potrebna, saj velja predpostavka, da je pravi upnik, so pojasnili v uradu informacijskega pooblaščenca. ''Če bi izdajatelj menil, da je bon ponarejen, lahko odkloni izpolnitev obveznosti,'' so zapisali v mnenju.

''Obdelava identifikacijskih podatkov (osebno ime, naslov, rojstni datum) prinosnika bi bila dopustna zgolj na podlagi njegove (svobodne) privolitve. Pred tem bi mu bil izdajatelj dolžan dati informacije o namenu zbiranja in nadaljnje obdelave njegovih osebnih podatkov, zaradi morebitnega uveljavljanja zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve ali vložitve ovadbe zaradi suma goljufije, vključno z informacijo o času hrambe podatkov. Še posebej, če bi bil sum v nepristnost bona ovržen že s strani izdajatelja.''

Pooblaščenec še opozarja, da mora biti obdelava osebnih podatkov vselej sorazmerna. ''Povsem nesorazmerno bi bilo na primer zaradi posamičnih primerov ponarejenega denarja zahtevati identifikacijske podatke od vsakega kupca, ki plačuje z gotovino. Ali zaradi posamičnih primerov ponarejenih vozovnic za vlak identifikacijske podatke vsakega potnika in podobno. Še posebej se takšno ravnanje kaže kot nesorazmerno iz razloga, ker ima izdajatelj izkaznega papirja v primeru obstoja ugovorov možnost odkloniti izpolnitev obveznosti. V tem primeru je prav (v praksi pa odvisno od njegove poslovne politike), da prinosniku na enostaven način omogoči preverjanje pristnosti bona,'' so dodali.

Tudi fotokopiranje ni dovoljeno vsem

Torej, v zasebnem sektorju se lahko osebni podatki zbirajo zgolj ob privolitvi in z razlogom, ki upravičuje namen. Njihov vpogled ali popis je sicer na podlagi osebne privolitve posameznika v Sloveniji praktično dovoljen vsakomur, ki jih zakonito zbira.

Osebno izkaznico lahko pogledajo in z nje prepišejo podatke samo upravljavci osebnih podatkov. Izjemoma jo lahko tudi fotokopirajo, in sicer poleg imetnika še notarji in bančniki, drugi pa le na podlagi pisne privolitve. Obenem je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se ne bo uporabljala za druge namene. Imetnik mora dobiti potrdilo o kopiji, nadaljnje kopiranje je prepovedano, prav tako je ni dovoljeno hraniti v elektronski obliki.