Specialci s paralizatorji

Specialna enota Generalne policijske uprave (GPU), ki opravlja najbolj nevarne in tvegane naloge in ki sodeluje pri prijetju storilcev hujših kaznivih dejanj, bo v četrtek začela enoletno poskusno uporabo električnega paralizatorja znamke Taser X26, so sporočili z GPU. Električni paralizator bodo nosili in uporabljali samo za to usposobljeni pripadniki Specialne enote, o vsaki uporabi pa bo potrebno napisati poročilo, so še zagotovili na GPU. 

Posebna nadzorna skupina

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je ustanovil tudi posebno nadzorno skupino za nadzor nad uporabo električnih paralizatorjev v Specialni enoti GPU, ki jo vodi direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva.

Uporaba samo, če ne gre drugače...

Upoštevajoč načelo sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev in glede na oceno tveganja z zdravstvenega vidika, sme policist specialne enote GPU električni paralizator pri upiranju ali drugačnem onemogočanju izvedbe naloge uporabiti samo, če drugače ne more prijeti osebe, ki z orožjem, orodjem, drugimi predmeti in sredstvi ali z uporabo posebnih spretnosti pri uporabi fizične sile preprečuje izvedbo policijske naloge. Osnovno merilo pri presoji je torej obstoj neposredne grožnje za življenje ali tveganje za povzročitev hude telesne poškodbe policista ali druge osebe. 

Policisti morajo upoštevati tudi določila prvega odstavka 51. člena zakona o policiji, po katerih smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo. Upoštevati morajo tudi določila 2. odstavka istega člena, po katerih morajo prisilno sredstvo prenehati uporabljati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno, poudarjajo v sporočilu.

Varnejše za policista in 'prejemnika'?

Glavna prednost električnih paralizatorjev Taser X26 pred drugimi prisilnimi sredstvi je po mnenju GPU precejšnja odmična razdalja od napadalca. Palica in plinski razpršilec delujeta na zelo omejeni oddaljenosti od napadalca, s čimer je policist postavljen v potencialno usodno nevarno bližino osebe, ki je oborožena s smrtonosnim orožjem kot je npr. nož, sekira ali kij.

O pogojih in možnih posledicah za zdravje in življenje ljudi ob uporabi električnega paralizatorja so na GPU pridobili mnenja Inštituta za varovanje zdravja RS, nemškega inštituta za sodno medicino v Tuebingenu in Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Vsaka oseba, proti kateri bodo uporabili električni paralizator, bo zaradi izključitve morebitnih škodljivih posledic zdravniško pregledana v najbližjem območnem centru službe nujne medicinske pomoči, še pojasnjujejo v sporočilu.

Do paralizatorjev mimo parlamentarne razprave

DZ je s 46 glasovi za in 13 proti odločil, da novela zakona o policiji, s katero je poslanec LDS Marko Pavliha želel preprečiti uvedbo električnega paralizatorja v policijo zgolj s podzakonskim aktom, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Pavliha je želel z novelo zakona o policiji v zakonu našteti oz. določiti vse vrste prisilnih sredstev. Ta bi se namreč po Pavlihovem mnenju lahko določila le z zakonom, ne pa s podzakonskimi akti. Predlagane spremembe se nanašajo na napovedano uporabo električnega paralizatorja v slovenski policiji. Pavliha meni, da zakon o policiji pušča odprto možnost uvajanja posameznih prisilnih sredstev, ko predpisuje, da sodijo med prisilna sredstva tudi druga sredstva, namenjena za pasivizacijo, s čimer je dopuščena prevelika možnost uvajanja različnih prisilnih sredstev, tudi takšnih, ki grobo posegajo v človekove pravice.

Poslanec LDS tako s predlagano novelo ne nasprotuje sami uvedbi paralizatorja, temveč načinu, kako bi se uvedel - mimo zakona. Prisilna sredstva so v zakonu o policiji našteta taksativno in zakon ne uporablja termina, po katerem bi lahko policist uporabil tudi kakšno drugo primerno prisilno sredstvo, vendar pa zakon pušča na enem mestu odprto možnost uvajanja posameznih prisilnih sredstev. Gre predvsem za takšna prisilna sredstva (na primer električni paralizator), ki grobo posegajo v človekove pravice, zlasti pravico do telesne celovitosti, pravico do osebnega dostojanstva, osebne svobode ter pravico do življenja, in bi o njihovi uvedbi moral odločati sam zakonodajalec in ne izvršilna veja oblasti.