Spanje je nujno tudi za večjo varnost na cestah

Da je spanje zelo pomembno za človeški organizem, ni nobena skrivnost, ob današnjem dnevu spanja pa mednarodna zveza za medicino spanja opozarja, da se kar petina prometnih nesreč zgodi zaradi prekomerne dnevne zaspanosti. Predsednica Slovenske skupine za spanje Leja Dolenc Grošelj pravi, da pomanjkanje spanja znatno poveča tveganje za prometno nesrečo, zato skupina za danes pod okriljem Mednarodne zveze za medicino spanja pripravlja akcijo s sloganom Postanek je pomembnejši od poti.

V Sloveniji svetovni dan spanja poteka pod okriljem Mednarodne zveze za medicino spanja. Akcija Postanek je pomembnejši od poti bo voznikom svetovala, naj se pred daljšo vožnjo spočijejo, med vožnjo pa se na vsaki dve uri ustavijo za dodaten počitek. V okviru akcije bo potekala tudi epidemiološka študija o zaspanosti med vožnjo. Zajela bo 100.000 anketirancev.

Kot pojasnjuje Dolenc Grošljeva, odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske. Podatki kažejo, da so ljudje, ki ponoči spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo osem ur.

Reakcijski čas oseb, ki so neprekinjeno budne 18 ur, je mogoče primerjati s časom tistih, ki imajo v krvi 0,1 do 0,5 promila alkohola. Tisti, ki so neprekinjeno budni več kot 24 ur, pa so primerljivi z opitim osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,8 promila ali več alkohola.

Poznamo okoli 80 motenj spanja

Svetovni dan spanja vsako leto opozori na motnje spanja, ki so zelo pogoste in predstavljajo globalni zdravstveni problem. Po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do zdaj je opisanih okoli 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas.

Svetovni dan zdravja vsako leto opozori na motnje spanja, ki so zelo pogoste in predstavljajo globalni zdravstveni problem. Po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do zdaj je opisanih okoli 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas.

Tudi letos hkrati s svetovnim dnevom spanja poteka evropski dan narkolepsije. Po besedah Dolenc Grošljeve, ki tudi vodi ambulanto za motnje spanja na ljubljanskem inštitutu za klinično nevrofiziologijo, je narkolepsija prav tako ena od motenj spanja, ki pa je veliko redkejša bolezen. Prizadene približno enega na 2000 ljudi.

Svetovna zveza za motnje spanja je letos pripravila 10 zapovedi zdravega spanja pri odraslih:
1. Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.
2. Če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek ne traja dlje od 45 minut.
3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač vsaj štiri ure pred spanjem in ne kadite.
4. Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.
5. Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Dovoljen je lahek obrok pred spanjem.
6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.
7. Uporabljajte udobno posteljnino.
8. Ugotovite, katera je najbolj prijetna temperatura spanja za vas in spalnico vedno dobro prezračite.
9. Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo najbolj, kar je možno.
10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.

Narkolepsija, posebna spalna motnja, ki zahteva razumevanje

Sicer pa so težave s spanjem globalna epidemije, ki ogroža zdravje in kakovost življena že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije. Svetovna zveza za motnje spanja zato opozarja (WSAM), da pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja karkoročno vplivata na pomanjkanje energije, zmanjšano pozornost in koncentracio, slabšo delovno učinkovitost in slabše odzivanje v prometu. Dolgoročno pa lahko povzročitea resne zdravstvene težave kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslaljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj.

Ena izmed hudih motenj spanja je narkolepsija. Gre za nevrološko bolezen, ki traja vse življenje, je pa sicer za zdaj precej redka. Gre za motnjo spanja, ki se najbolj kaže kot prekomerna in neobvladljiva dnevna zaspanost. Bolnik povsem neobvladljivo lahko zaspi med dnevnimi opravili. To se lahko zgodi na delovnem mestu, med pogovorom, med vožnjo, med hranjenjem in tudi med hojo. Bolniki zaspijo za kratek ča, po spanju pa se počutijo bolje.

Bolezen se lahko začne že v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli med 15. in 30. letom. Je neozdravljiva, simptome pa lahko lajšamo z zdravili. Ker je narkolepsija največkrat spregledana in jo okolica slabo pozna, so osebe z narkolepsijo pogosto ocenjene kot lene in nezainteresirane. Za to boleznijo zboli ena oseba na 2.000 ljudi, sicer pa je v Sloveniji diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov.