Slovenija bo v nedeljo prešla na zimski čas. Na ta dan bomo ob 3. uri zjutraj ure premaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro. Kazalce na urah bomo na poletni čas zopet premaknili v nedeljo, 27. marca prihodnje leto. Premik urnih kazalcev je skladen z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa.
Pod pojmom zimski čas razumemo krajevni čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta in se običajno premakne za uro nazaj od standardnega uradnega časa. Njegovo uporabo določajo konvencije, direktive in zakoni.
Pri nas začetek in konec zimskega časa določa zakon o računanju časa. Ta je nasledil podobnega jugoslovanskega, ki se je uveljavil tudi na ozemlju Slovenije leta 1982.
V Evropi so uvajanje zimskega časa poenotili, saj se povsod začne zadnjo nedeljo v oktobru, konča pa zadnjo nedeljo v marcu; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Zimski čas je uvedla tudi večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno.
Energetska učinkovitost
Uveljavitev zimskega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oziroma da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe. Avtor ideje o premiku ure je sicer ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo in predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati.
Vedno več pa je kritikov, ki ne podpirajo premika ure, saj so zadnje raziskave pokazale, da se kljub temu, da naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, njena poraba celo povečuje. Poleg tega ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice za človeški bioritem.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.