'Sovražni govor na spletu je vidni vrh ledene gore nestrpnosti in etnocentrizma'

Problem sovražnega govora je zelo pereč, ugotavljajo v Uradu RS za mladino. "Še posebej odkar imamo internet, mobilne podatke in pametne telefone, smo praktično ves čas 'online'. In seveda na spletu se zaradi anonimnosti pojavlja še dosti več sovražnega govora, kot se ga sicer v medijih ali v fizičnem svetu," opozarja Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino. 

Mladi so hkrati žrtve in povzročitelji sovražnega govora, so poudarili strokovnjaki na seminarju Kako preprečevati in se odzivati na pojave sovražnega govora med mladimi, ki je potekal ta teden. Seminar je namenjen vsem, ki delajo z mladimi – tako tistim, ki imajo z njimi stik v formalnem izobraževanju, kot tudi mladinskim delavcem v neformalnem izobraževanju. 

V okviru seminarja, ki so ga zaradi velikega zanimanja izvedli dva dni zapored, so organizirali tudi praktične delavnice za spopadanje s tem izzivom. "Prvi delavnici sta bili polni tako rekoč v dobrem dnevu, prejeli smo 80 prijav, zato smo takoj razpisali še eno delavnico. Tudi ta je bila takoj spet polna. In smo se odločili, da bomo z delavnicami nadaljevali tudi po novem letu, ker so očitno potrebe na terenu takšne, da je informacij s tega področja premalo. Tisti, ki v formalnem izobraževanju delajo, se seveda soočajo s težavami in stiskami. In dostikrat se povežejo z našimi mladinskimi organizacijami ravno takrat, ko se stvari že zgodijo," je pojasnila Kosijeva. 

Sovražni govor na spletu le vidni vrh ledene gore

Na seminarju so predstavili tudi prenovljeno izdajo knjižice Zaznamki, priročnika za boj proti sovražnemu govoru na spletu, ki ga je pripravil Svet Evrope, slovenski izvod pa je izdal Urad za mladino.

"Sovražni govor je najbolj zaskrbljujoča oblika rasizma in diskriminacije, ki prevladuje v Evropi ter se množi na internetu in v družbenih medijih. Sovražni govor na spletu je vidni vrh ledene gore nestrpnosti in etnocentrizma. To neposredno prizadene mlade, ki so akterji in žrtve kršitev človekovih pravic na spletu," so zapisali v spremni besedi omenjenega priročnika.

"Zbornik Zaznamki je publikacija, ki jo je izdal Svet Evrope z namenom ozaveščanja ne le mladih, tudi odraslih, o človekovih pravicah, sovražnem govoru, kritičnem mišljenju," pravi Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino. V njem so namreč konkretni napotki, kako se o tej problematiki pogovarjati, kako jo prepoznati, kako se odzvati in kako se proti temu boriti. 

Jerneja Bone z ministrstva za vzgojo in izobraževanje je poudarila, da se po vsej Evropi soočajo s porastom sovražnega govora tudi in predvsem med mladimi. "Ta neprimerna komunikacija prodira v vse pore našega življenja, tako na spletu kot v medsebojni komunikaciji in še marsikje drugje. Dijaki, učenci in drugi mladi so hkrati žrtve in tudi tisti, ki povzročajo ta sovražni govor," je dejala.

Sovražni govor je predvsem odrast stanja v družbi, pa je poudaril vodja sektorja za duševno zdravje in demenco na ministrstvu za zdravje Branko Bregar. Opozoril je, da so posledice tega pojava psihološko škodljive, tako za posameznika kot celotno družbo, v šolskem okolju pa dolgoročno vplivajo na učne dosežke žrtve, socialno klimo in na duševno zdravje otrok.

"Predvsem smo prepričani, da se mora naša družba na sovražni govor senzibilizirati, saj je danes prisoten v celotni družbi. Za takšno stanje je odgovorna tako politična sfera, laična sfera in strokovna sfera," je poudaril.

Kako sovražni govor vpliva na duševno zdravje?

Vodja centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Matej Vinko pravi, da sovražni govor zagotovo spada med dejavnike, ki lahko vplivajo na duševno zdravje. "Sovražni govor vzpostavlja okolje, v katerem je oseba izpostavljena nasilju, prikrajšana za svoje pravice, omejene so ji svoboščine, zmanjšana možnost, da uresničuje svoje kapacitete, zmožnosti, ki jih kot posameznik ima in za razliko od tistih, ki niso deležni sovražnega govora, jih ne more uveljavljati na enak način. Če smo dolgotrajno izpostavljeni takim odnosom, tovrstnemu nasilju in tega ne obvladujemo, se poveča tveganje za razvoj duševnih motenj, ki potem še nadalje vplivajo na kakovost našega življenja, na zmožnost delovanja v družbi, prispevanja v družbi," je poudaril.

Duševne motnje pa predstavljajo pomemben delež bremena bolezni in poškodb med mladostniki. "Mladostniki živijo v drugačnem svetu, kot smo odraščali mi. Vse, kar se izgovori, se sliši drugače, kot se je slišalo takrat, ko smo mi sedeli v šolskih klopeh. Tudi kultura, ki je prisotna, ki smo jo gojili tudi mi sami, to je kultura uspeha, dosežkov, prispeva k temu, da se vsak posameznik čuti še bolj samoodgovornega za to, da je uspešen v svojem življenju. In potem vse, kar javno izkazuje, da ta oseba ni uspešna na tem ali drugem področju, bodisi skozi sovražni govor, ali kakor koli drugače, vpliva na to, kako ta oseba dojema sama sebe," je pojasnil Vinko. 

Zato teh stvari ni pametno pometati pod preprogo, poudarja Kosijeva. "Mi smo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje objavili tudi dva priročnika – enega proti sovražnemu govoru in nasilju, drugega pa tudi proti spolnemu nasilju. Poslan je bil na vse šole in tudi na vse mladinske organizacije. Tam so tudi napotki, kako pravilno ravnati, torej da si ne zatiskamo oči pred resnico. Da te stvari skomuniciramo in kadar je treba, tudi prijavimo na ustrezne službe. Vemo pa, da smo vsi zasipani z velikim številom informacij in da se dostikrat problema ne lotimo, dokler se nam dejansko ne zgodi," je dejala.

Ozaveščanje in transformacija sovražnega govora

Petra Kovačec z ministrstva za digitalno preobrazbo je predstavila kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik!, s katero želijo na ministrstvu opozoriti na nesprejemljivost sovražnega in žaljivega govora na spletu. V okviru kampanje so pripravili serijo kratkih videov s slovenskimi športniki, ki se srečujejo s sovražnim govorom. Med njimi je tudi zdaj že upokojeni nogometni zvezdnik NK Maribor Marco Tavares.

Veliko sovražnega in diskriminatornega govora lahko razberemo tudi iz grafitov, napisov, nalepk in plakatov, ki se pojavljajo v javnih prostorih. Primarne tarče tovrstne sovražnosti, negativne stereotipizacije in stigmatizacije so marginalizirane skupine. "Vemo, da sovražni govor posebej prizadene ravno mlade, saj nekateri sodijo v ranljive skupine bodisi na rasni osnovi, verski osnovi, spolni usmerjenosti, ali pa tudi videzu, ali recimo fizični hendikepiranosti in podobno," pravi Kosijeva.

Simona Muršec iz Društva Parada ponosa je kot učinkovito orodje boja proti sovražnemu govoru omenila transformacijo. Kot primer je navedla sovražni grafit, ki se je pred leti pojavil v Kranju in se je glasil: "Lezbijke na kole." Nekdo je nato dodal še besedo in dve črki, tako da je nastalo: "Pred lezbijke na kolena." S tem niso le transformirali sporočila, pač pa so grafit, kot pravijo, "dekontraminirali". 

Pred leti je v tej luči nastal projekt DekontRaminacija, v okviru katerega so vzpostavili spletno stran in aplikacijo Decontramination.org, kjer zbirajo lokacije in fotografije sovražnih grafitov – posebej so označeni tisti, ki so bili transformirani oziroma "dekonktraminirani".