Sovina ponikovalnica denarja

Afera Sova dobiva nove razsežnosti. V t.i. specialnem fondu, ki je namenjen financiranju tajnih akcij, naj bi manjkalo okoli 300 milijonov tolarjev (okrog 1,25 milijona evrov). Predsednik vlade Janez Janša te informacije ni ne potrdil, ne zanikal. Denar iz specialnega fonda naj bi šel dobesedno v roke nekaterim, ki sploh niso tajni agenti ali sodelavci agencije.

Sumi o nepravilnostih naj bi se pojavili že kakšno leto nazaj, ko je vlada ugotovila, da imata dva uslužbenca Sove ponarejene diplome. Pri nadaljenjem preverjanju pa naj bi ugotovili, da sta iz specialnega fonda prejemala še velike vsote denarja.

Preiskave se nekateri močno bojijo

Dokumentacija, ki naj bi dala odgovore o članih in sodelavcih komunistične tajne policije SDV (Služba državne varnosti) po naših virih ni več v lasti Slovenske varnostno-obveščevalne službe (SOVA). Sezname so po drugi svetovni vojni uničevali v več valovih, predvsem v obdobju svetovnih kriz, to početje pa se je nadaljevalo vse do razpada Jugoslavije. Na tedanjem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve (SNZ) so obremenilne dokumente nazadnje množično uničevali konec 90-ih let, v času prehoda v parlamentarno demokracijo in osamosvojitve Slovenije.

Potem ko je posebna vladna skupina pred tedni vstopila v slovensko obveščevalno službo, da bi prišla do dokumentov o sodelavcih nekdanje komunistične policije, se te preiskave nekateri močno bojijo.

Kumer (SD): Lahko bi šlo za diskreditacijo

Tako je član parlamentarne skupine za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Dušan Kumer (SD) danes izrazil zaskrbljenost, saj bi v delovanju vladne skupine na Sove "lahko šlo za poskus politične diskreditacije nasprotnikov sedanje vlade".

Če so člani vladne komisije opravili vpogled v dokumentarno gradivo Sove in so dostop do različnih dokumentov omogočili tudi "nepooblaščenim osebam, potem lahko gre za nedobre namene in lahko tako pritrdim, da gre za primere političnega obračunavanja z nasprotniki sedanje vlade", meni Kumer.

Podpredsednik parlamentarne komisije je še prepričan, da vladni komisiji ni uspelo pregledati celotne mreže agentov Sove, vendar pa "če gledaš po dokumentarnem gradivu, najbrž slej kot prej naletiš tudi na kakšno ime. Razen seveda, če takrat zamižiš," je še dejal Kumer

Iz pisarne nekdanjega predsednika države in nekdanjega predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov so na vprašanje, ali je Milan Kučan vedel za kaznivo sežiganje arhivske dokumentacije, ki bi morala postati del dokumentarnega gradiva Arhiva Republike Slovenije, odgovorili le, da je treba "vprašati tudi druge, predvsem državne organe, saj je bila partija ločena od države." Več o tem, kdo je ukazal uničevanje udbovskega arhiva in zakaj, naj bi izvedeli v četrtek, ko se bo Kučan predvidoma vrnil v svojo pisarno.

Minister za pravosodje Lovro Šturm je danes znova zanikal kakršne koli namige, da naj bi šlo pri pregledovanju arhivov Sove za morebitno obračunavanje z nasprotniki vlade. Prav tako namera vlade "ni kadrovsko čiščenje agencije in morebitna ustanovitev nove varnostno-obveščevalne službe". Šturm je še zatrdil, da agenturna mreža "nikakor ni bila ogrožena", ampak naj bi takšno domnevo sprožila predsednik parlamentarne komisije Davorin Terčon (poslanska skupina nepovezanih poslancev) in nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar.

Brejc: Arhiv uničen v toplarni in kočevskih gozdovih

Ko je vodenje tedanje Varnostno obveščevalne službe (VIS) 1992 prevzel Miha Brejc, "teh dokumentov ni bilo več", je danes v telefonskem pogovoru za oddajo Svet na Kanalu A zatrdil sedanji evropski poslanec SDS. "Večinoma so jih uničili v ljubljanski toplarni ali v kočevskem gozdu," je še dodal.

Dokumenti so izginjali tudi v času, ko je notranji minister po prvih demokratičnih volitvah 1990 postal Igor Bavčar, sprva član nekdanje Peterletove Demosove vlade, ki je kasneje vstopil v LDS, zdaj pa je šef finančnega holdinga Istrabenz.

Da dokumenti o delavcih udbe ne obstajajo, pa dvomijo naši viri v vladi in tudi v Arhivu RS. Dokaz, da se je vsaj nekaj dokumentov ohranilo, si je bilo mogoče leta 2003 ogledati tudi na internetni strani www.udba.net, dostop do katere pa je z odločbo blokiral državni inšpektor za varovanje osebnih podatkov Jože Bogataj. Od koga jih je dobil avstralski Slovenec Dušan Lajovic, ki je seznam objavil, dobil ali kupil, ni znano. So pa Lajovica kmalu po objavi deskriditirali, saj mu je tedanja Drnovšek - Ropova vlada odvzela naziv častnega konzula. 17 let po osamosvojitvi je skrivna mreža sodelavcev SDV kot kaže še vedno tako močna, da se njeni člani in dokumenti o njih uspešno prikrivajo.