Slovenija pod povprečjem EU glede zaznave korupcije

Transparency International (TI) Slovenia poudarja, da pomanjkanje napredka na Indeksu zaznave korupcije Transparency International - Corruption Perception Index (CPI 2020) odraža počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi. "V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev," je povedala Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. TI Slovenia je novembra lani pravosodno ministrstvo pozval, naj leto pred rokom za prenos Direktive  EU za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a do danes ni prejel odgovora. 

"Ohranjanje položaja Slovenije na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, ne more biti razlog za zadovoljstvo – ne Komisije za preprečevanje korupcije ne naše države in družbe," so se na rezultate odzvali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Pojasnili so, da je tudi KPK v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covid-19 zaznala številna korupcijska tveganja. "Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je Komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije. Komisija tudi v letošnjem letu nadaljuje z delom na področju pregleda nabav zaščitne opreme, kot tudi s preiskavami sumov konkretnih kršitev, ki so bili zaznani," so dodali.

Prepričani so, da razlogov za stagnacijo ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covid-19. KPK namreč še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb, čeprav je bila lani sprejeta novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira KPK. "Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati Komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena," pojasnjujejo.

Kot poudarjajo, so to nujni predpogoji za učinkovitejše delo KPK, s katerim bi še bolj prispevala h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije ter s tem h krepitvi pravne države, posledično pa tudi k boljšim rezultatom glede zaznave korupcije. Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj Komisije, pravijo. "A k tem ciljem morajo stremeti tudi drugi. V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe," dodajajo.

Na vrhu in dnu ni večjih sprememb 

Sicer pa sta kar dve tretjini vseh držav na indeksu ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Od CPI 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah. Ostale države na Indeksu niso zabeležile bistvenih premikov.

Najviše na Indeksu zaznave korupcije za leto 2019 med 180 državami sta Nova Zelandija in Danska (obe z oceno 88), ki si delita prvo mesto, sledijo pa Finska, Singapur, Švedska in Švica (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.

Dosledno z rezultati preteklih let so se najslabše vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 12), Somalija (ocena 12), Sirija (ocena 14), Jemen (ocena 15) in Venezuela (ocena 15). 

Od CPI 2012 do CPI 2020 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Grčija (+14), Myanmar (+13) in Ekvador (+7). Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Malavi (-7), Bosna in Hercegovina (-7) in Libanon (-5).

Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 44, 69. mesto). Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 53, 52. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 76 točk, 15. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.

Covid-19 vplival na korupcijska tveganja

Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja, da je covid-19 vplival na korupcijska tveganja in da so se v času pandemije povečale tudi priložnosti za korupcijo. Ob povečanju korupcijskih tveganj so se države s težavami spopadale z obvladovanjem teh tveganj in tudi bolj razvite države niso pokazale popolne imunosti. "Tudi v Sloveniji ob epidemiji spremljamo tveganja pri porabi javnih sredstev, skrbijo pa tudi trendi, ki razkrajajo temelje nacionalnega sistema integritete, na primer napadi na novinarje, medijske hiše, nevladne organizacije in neodvisne nadzorne institucije. Brez teh je boj proti korupciji le mrtva črka na papirju," pojasnjuje Sedlarjeva. 

Transparency International zato v vseh državah priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev, vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo (glede na delež BDP-ja).