Sova je komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) sporočila, da ji ne more posredovati zahtevanih podatkov glede kadrovanja, saj da je "močno zaskrbljena zaradi varnosti podatkov". Kot med drugim navaja, je po opravljenem nadzoru eden od članov Knovsa medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi.
Odzval se je že predsednik Knovsa, Matej Tonin, in zapisal, da je "pristojnost Knovsa nadzorovanje dejavnosti SOVE, kamor spada tudi kadrovanje. Preverjanje zakonitosti zaposlovanja je pomemben element nadzora, zato je oviranje nadzora popolnoma nesprejemljivo." In napovedal, da bo uporabil vse pravne možnosti za "odpravo nesprejemljivih ovir pri nadzoru".
Posredovali pri zaposlitvi Šarčeve znanke?
Pooblaščena komisija Knovsa, ki jo je vodil podpredsednik Knovsa Žan Mahnič (SDS), sestavljali pa še predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi), Zvonko Černač (SDS) in Monika Gregorčič (SMC), je pretekli teden namreč opravila nenapovedan nadzor na Sovi, s katerim je preverjala kadrovanje v agenciji v času vlade Marjana Šarca.
Za zaposlitve brez javnega razpisa so od Sove zahtevali razpisno dokumentacijo in podatke o prijavljenih kandidatih brez imen in priimkov, zgolj s seznamom njihovih kompetenc. Te podatke bo Sova zagotovila v najkrajšem možnem času, je pretekli teden povedal Tonin in pojasnil, da se bo Knovs na podlagi teh dokumentov odločil, kako naprej.
O konkretnih zaposlitvah ni govoril, je pa SDS želela ukrepanje Knovsa zaradi medijsko objavljenih navedb, da naj bi Šarec in njegov državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec posredovala pri zaposlitvi Šarčeve znanke na Sovi. Šarec je javno sicer to zanikal.
Zaskrbljeni zaradi varnosti podatkov
Iz dopisa Sove, ki so ga STA posredovali iz Knovsa, je razvidno, da je Sova po pregledu odredbe o nadzoru Knovsa na področju kadrovske politike ocenila, da ni zakonita, saj da Knovs ni pristojen za nadzor tega področja, pač pa je predmetno posegel v pristojnost inšpektorata za javne uslužbence.
"V duhu dobrega sodelovanja" so članom Knovsa vseeno pojasnili vse okoliščine in dejstva v konkretnem primeru, med drugim tudi to, da ni šlo za ustanavljanje novega delovnega mesta, kot so poročali nekateri mediji, pač pa za zapolnjevanje prostega delovnega mesta v sistemizaciji.
Obljubili so jim tudi, da bodo posredovali še reference preostalih kandidatov, ki so bili na naboru za delovno mesto, vendar pa so si premislili, saj da so močno zaskrbljeni zaradi varnosti podatkov. Ker so dolžni varovati podatke in slediti predpisom, pojasnjujejo, da zahtevanih podatkov ne bodo posredovali, na vprašanja parlamentarnih nadzornikov pa so delno odgovorili ob nadzoru, delno jim odgovarjajo pisno, delno pa pojasnila prepuščajo inšpektoratu za javne uslužbence, ki ga je Sova z dopisom zaprosila za nadzor v konkretni zadevi.
Sova namreč v dopisu opozarja, da so novinarji neposredno po koncu nadzora objavili podatke o nadzoru in tem, da je Sova zaposlila konkretno uslužbenko. "Očitno je, da je eden izmed v nadzoru navzočih izdal tajni podatek, s katerim so se člani pooblaščene skupine seznanili v nadzornem postopku," navaja Sova. Ob tem možnost, da bi bil za to kriv kak uslužbenec Sove, zanika, saj da so bili še vsaj dve uri po koncu nadzora vsi brez komunikacijskih naprav.
Sova zato meni, da je bil podatek "nezakonito posredovan novinarjem ter izkoriščen in zlorabljen za zlonamerno razširjanje klevet in blatenje ugleda agencije".
Kritični so bili tudi do navedb poslanca Mahniča, ki je kot vodja pooblaščene skupine na družbenih omrežjih še pred uskladitvijo zapisnika sporočil, da Sova še ni poslala dokumentov ter "razširjal neresnične podatke o direktorju agencije, z očitnim namenom sramotitve in blatenja tako agencije kot direktorja". Mahnič je namreč na Twitterju med drugim zapisal, da direktorja Sove Rajka Kozmelja že en teden ni v službo in da je Sova brez vodstva.
Sova "verjame, da opisane zlorabe pooblastil komisije predstavljajo poleg storitve kaznivih dejanj tudi kršitev časti in dobrega imena poslancev DZ". Zato upa, da bo tako ravnanje kot nečastno prepoznal tudi predsednik Knovsa in "kršilca pozval k odgovornosti", dejanja pa naznanil predsedniku DZ Dejanu Židanu in drugim pristojnim organom, še piše v dopisu Knovsu.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.