Prav v parlamentu je opozicija z glasovi Levice ustavila namero vlade, da bi tajnim agentom razširila pooblastila. Po novem predlogu strategije nacionalne varnosti bi namreč Sova lahko pod drobnogled vzela tudi slovenske državljane, ki bi utegnili biti versko, politično ali kako drugače radikalizirani in zato nevarni za ustavno ureditev. O takšnih spremembah bi morali razpravljati javno, s strokovnjaki, pa je menila večina članov parlamentarnega odbora za obrambo.

Predlagatelj, ki je, vsaj za zdaj, uspel zablokirati nov varnostni načrt naše države, razlaga, kaj ga je pri sestavljanju strategije zmotilo. "Mene moti to, da je ta resolucija nastajala v zaprtem krogu ljudi. Neki trije, štirje so to pisali. Definitivno je to tema, kjer se moramo poenotiti," je povedal Žan Mahnič, poslanec iz vrst stranke SDS.
Na drugi strani državni sekretar na ministrstvu za obrambo in eden od avtorjev novega predloga omenjene strategije Klemen Grošelj odgovarja, da sta bili vsaj dve priložnosti za poenotenje. "Poglejte, dokument, ki velja sedaj, je nastal leta 2010. Torej v času, ko so bile varnostne razmere bistveno drugačne," pove Grošelj, ki bo moral sedaj dokument zagovarjati še pred poslanci.

Pa je rešitev res v širitvi pooblastil Sovi? Danes lahko namreč obveščevalci nadzirajo, torej sledijo in prisluškujejo zgolj tujim državljanom, Slovencem pa ne. Nedolgo nazaj je direktor Sove opisal primer, kako imajo zvezane roke pri pomoči policiji, četudi vedo, da se nekdo v Sloveniji pripravlja na napad na predsednika vlade ali države, pa še ni storil kaznivega dejanja. "Če je ta Ištvan državljan Madžarske in stanuje 100 m na drugi strani meje, torej na madžarski strani, potem lahko ta ista pooblastila zoper njega uporabimo. In lahko preprečimo škodo, ki bi nastala," je januarja dejal Rajko Kozmelj.
"Kakršno koli stopnjevanje represije nad lastnimi državljani in omejevanje naših skupnih svoboščin je popolnoma nesprejemljivo, kar je še eden od razlogov, da je treba to resolucijo napisati na novo," pa je bil jasen poslanec Levice Miha Kordiš.
Žan Mahnič pa je k temu dodal: "Predvsem želimo slišati predstavnike različnih civilnih družb, različne strokovnjake na obrambnem, varnostnem in vojaškem področju. In menim, da bomo potem lahko lažje vložili tudi morebitne amandmaje."
Resolucija je sicer zgolj krovni dokument, ki pa bo, ko bo sprejet, temelj za spreminjanje zakonov na področju nacionalne varnosti.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.