Sova, volk, zlatorog: od kod predsodki in vraže o živalih?

Noč čarovnic je praznik, ki ga obeležujejo predvsem v Zahodnem svetu, večinoma v angleško govorečih deželah. A to ne pomeni, da Slovenci nimamo svojih 'čarovnic'. Zadnja čarovnica na Kranjskem, ki je bila sežgana na grmadi leta 1701, je bila Marija Češarek iz Ribnice. Bila je poročena noseča ženska, mati že šestih otrok, stara okoli 40 let. Proces njenega zaslišanja je trajal 11 dni. "Na začetku je zanikala čarovniška dejanja, zato so jo posadili na čarovniški stol, na katerem je priznala, da je čarovnica in da se je čarovništva naučila od oseb, ki so bile sežgane pred njo. Te osebe so jo pod pazduho namazale s posebnim mazilom, izdelanim iz hostij in otroških srčec, to pa jim je omogočilo, da so se dvignile v zrak in odletele na goro Klek, koder se je plesalo, pilo, jedlo in čaralo. Obtoženka je naštela tudi osebe, ki so se udeleževale teh shodov na Kleku. Priznala je, da je delala točo in škodo pri setvi, saj se čarovnice v času setve spremenijo v ptiče in v predpasnik prestrezajo vse tisto zrnje, ki ga vrže sejalec naprej, tako da požene le tisto seme, ki pada zadaj za sejalcem. 11. maja so jo obsodili po ’božji postavi in cesarskih zakonih’, in sicer, da naj se odpelje na navadno morišče in tam s cesarskim mečem obglavi. Njeno truplo naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel," zgodbo opisujejo na občinski spletni strani Ribnice.

Mučenje obtoženih moških in žensk je obsegalo več stopenj, za kar so uporabljali različna orodja, ki so jih imenovali čarovniški stol. Na njem so obtoženca, ki ni takoj priznal svojih dejanj, stiskali, raztezali, vili in žgali. Mučenje je bilo tako strašno, da je obtoženec priznal vse, česar so ga obtožili, in odšel v smrt, ki jo je sprva dočakal na vislicah, od 14. stoletja dalje pa na grmadi, še piše na ribniški občinski spletni strani.

Mistične sove so simbol tako dobrega kot slabega

Prejšnji teden so v ljubljanskem živalskem vrtu preselili tri največje vrste sov, veliko uharico, snežno in bradato sovo, v nove letalnice, saj jim je stare pred štirimi leti uničil žled. Zato so letošnjo noč čarovnic namenili prav njim. Sove sicer od nekdaj vzbujajo strah pri ljudeh in so del slovenskega ljudskega izročila. Pa ne zgolj v strašnem, negativnem smislu.

Zakaj sove povezujemo s smrtjo, zakaj so povezane s predsodki? "Povsem po krivici," je odločno zatrdila 80-letna Dušica Kunaver, zbirateljica in poznavalka ljudskega izročila in nekdanja učiteljica angleščine. To izvira iz časov, ko v mnogih slovenskih vaseh niso imeli denarja za olje ali petrolej, da bi prižigali svetilke. Ko je sonce zašlo, je vasi prekrila tema. "Kje je gorela luč? Tam, kjer je bil težek bolnik in so svojci bedeli ob njem. Ker luč privablja žuželke, s katerimi se sove tudi prehranjujejo, je k osvetljeni hiši priletela sova. Tako se je prijela misel: prišla je sova, bolnik pa je umrl," je pojasnila Kunaverjeva, od kod izvira staro ljudsko verovanje, da sova prinaša smrt.

A ta kraljica noči ni zgolj simbol slabega. Po ljudskem izročilu prinaša tudi svadbo. "Ljudstvo je v pesmi Čuk se je oženil povezalo kar čuka in sovo, ju med seboj poročilo. Zanimivo v ljudskem izročilu je, da je pogosto razpeto v dve nasprotji. Če je smrt huda prelomnica, je svadba začetek nečesa lepega. Sova je znanilka tako smrti kot svadbe," je simboliko sov razložila Kunaverjeva in dodala, da so zaradi sposobnosti molčanja in umirjenega opazovanja v človeku od nekdaj zbujale občutek, da so pametne, zato jih v ljudskem izročilu povezujemo z modrostjo in budnostjo.

Slovenci imamo na tisoče vraž, pesmi, rekov, ki so del ljudskega izročila. "Vsaka vas ima svoj glas", je povedala Kunaverjeva. Če se osredotočimo na živali, pa v bajeslovju, poleg sove, kraljujeta še pes in volk. "Psa uporabimo, ko rečemo pasji dnevi – vroči dnevi. Volk je nekaj mrzlega. Od 24. decembra do 6. januarja so volčje noči. Kdo vlada v času volčjih noči? Takrat je umrlo sonce – stari Svarog je umrl – in rodilo se je mlado sonce oziroma mladi sončni bog Svarožič oziroma mladi Božič in že smo v krščanskem enoslovju. To mlado sonce še nima dovolj moči, zato imajo takrat vse zle sile veliko moč. Takrat vladajo jage babe, pehtre babe, divji lovci, gozdni možje, zla bitja," je razložila Kunaverjeva. Volkovi se torej od nekdaj povezujejo s hudim, mrzlim in nevarnim.

Vrh pripovednega izročila je Zlatorog

Zlatorog simbolizira naravo, ki je ranljiva, a nesmrtna. Ustrelil ga je trentarski lovec, ker so bili njegovi zlati rogovi ključ do skritih zakladov pod goro Bogatin. Želel jih je prinesti dekletu, s katerim sta se sporekla. Skupaj z Zelenim lovcem, ki ni bil priljubljen, sta ustreljenemu Zlatorogu sledila do pečine in tam našla najlepše triglavske rože, iz katerih je Trentar skuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zavajal. Zlatorog je medtem pojedel nekaj zdravilnih zelišč in ozdravel. V svojem besu je porinil lovca preko pečine. "Beli kozel, z zlatimi rogovi, ta kraljevska žival je pomemben simbol narave, ki je nesmrtna. Ko sta si nasproti stala trentarski lovec in nesmrtni Zlatorog, je račun plačal človek. Hotel je prestopiti dovoljene meje in priti do zaklada. Čeprav so ga svarile bele gorske žene: ne dotikaj se belega kozla, je prevladal njegov pohlep," je strnila Kunaverjeva in poudarila, da že ljudsko izročilo opozarja na veličino in moč narave.