SOVA: V katerem grmu tiči zajec?

"Upam le, da te lokacije novinarjem ni razkril kdo od članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb, saj smo bili o njenem obstoju seznanjeni že pred časom," je povedal član komisije Josip Bajc (SLS). "Morda bi bil manj zaskrbljen, če bi to storil kdo od uslužbencev Sove," je za 24ur.com povedal Bajec, ki je prepričan, da bo vodstvo obveščevalne agencije to kmalu ugotovilo.

Kot je znano, je POPTV v oddaji 24ur razkril, da je v neposredni bližini sedeža Telekoma Slovenije objekt Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA), v katerem naj bi v sodelovanju s tujo obveščevalno službo nadzorovali mednarodne telekomunikacijske povezave. Namen sodelovanja naj bi bilo iskanje jugoslovanskih vojnih zločincev. S Sovo naj bi sodelovali nemška BND in britanska MI5. Dan kasneje je časnik Dnevnik objavil ortofoto posnetek centra Ljubljane z natančnim opisom lokacije tajnega objekta Sove.

"Ne izključujem možnosti, da je kdo izmed članov komisije razkril lokacijo glede na to, da so se nekateri med njimi zelo radi pojavljali v medijih," je dejal Bajec. Na vprašanje, ali ima v mislih poslanca Dušana Kumra (SD) in Rudolfa Mogeta (LDS), je Bajec odgovoril: "Ne bi govoril o imenih, sem pa že na drugi seji komisije predlagal, da dajemo izjave za javnost samo o tistem, o čemer se pogovarjamo." To naj bi Kumer, ki je kot podpredsednik začasno vodil komisijo, v izjavah za javnost "v večji meri pričel upoštevati šele po zadnjih dveh sejah komisije," je povedal Bajec.

Poudaril je, da je dan prej, preden je bila razkrita tajna lokacija v bližini Telekoma, njegov poslanski kolega Moge v javnosti izjavljal, da naj bi bili nad ravnanjem vlade v povezavi z afero SOVA "zelo zaskrbljeni dve tuji obveščevalni službi".

Kot meni poslanec SLS, je kriza v Sovi nastopila, ko je vlada pričela s preiskavo zlorab posameznih uslužbencev agencije pri ravnanju s "premičnim in nepremičnim premoženjem agencije", deloma pa je naj bi jo pospešila "nerodnost vladne delovne komisije". "Prav bi bilo, da bi vladna komisija o svojih ugotovitvah najprej seznanila parlamentarno komisijo, če bi ocenila, da je to potrebno. Po drugi strani pa razumem tudi vladno stran, ki jo je napadel predsednik države Drnovšek z besedami, da je ustanovila komisijo za obrekovanje.," je še dejal Bajc.

Gantar: Ni razlogov za zadovoljstvo

"Vprašati se moramo, kako lahko situacijo na Sovi še saniramo in kaj se sploh še da sanirati," je še dodal poslanec Pavel Gantar, ki je na položaju predsednika nadzorne komisije nasledil poslanskega kolega Davorina Terčona (NP). Ali se bo odpravil na sedež Sove, Gantar ni želel napovedati.

"Iskanje novih grešnih kozlov ne bo pripeljalo daleč, že zdaj je prizadetih preveč ljudi, da bi se lahko zadeve kar tako enostavno ustavile," je še dejal Gantar. Njegov prvi nastop v javnosti v vlogi predsednika nadzorne komisije je minil v znamenju kritičnega pogleda na način, kako se je vlada lotila nadzora agencije Sova. Določene informacije je treba po njegovem mnenju obdržati zaupne. "Če bi agencijo naredili za transparentno, bi bila nepotrebna in bi potem v ozadju delovala še kakšna agencija, za katero sploh ne bi vedeli," meni poslanec.

Vladni nadzor nad to agencijo bi moral temeljiti na osebnem in profesionalnem zaupanju predsednika vlade in vodje službe, je pripomnil Gantar, ter na zakonit, dostojen in primeren način. "Več kot je ljudi vpletenih, večja je verjetnost, da bodo šli zaupni podatki v javnost," je prepričan Gantar. "Vlada bi se morala nadzora agencije in urejanja razmer na njej lotiti diskretno, z izjemo če bi ta služba delovala proti temeljnim demokratičnim načelom, česar pa še ni bilo opaziti," je povedal Gantar.

Kot novi član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Jožef Jerovšek (SDS) ocenjuje, da je bila velika napaka, da sta prejšnja predsednika komisije Terčon in Kumer "denuncirala vlado in vladno komisijo".

Ko je bil predsednik nadzorne komisije DZ v prejšnjem parlamentarnem mandatu, ni dobil nobene 'insiderske' informacije iz Sove, "zdaj pa take informacije prihajajo direktno do novinarjev," je pripomnil Jerovšek. "Tu pa gre za izdajo državnih skrivnosti." Na vprašanje, ali bi direktor Sove Matjaž Šinkovec moral ukrepati že ob razkritju tajne lokacije na Malem trgu, je Jerovšek odgovoril, da "je prišla tudi prva informacija v javnost nepooblaščeno, v tistih zadevah bi morala biti komisija prej obveščena, ampak ni bila. Za konspirativko so člani komisije izvedeli iz časopisa."

Jerovšek tudi vztraja pri stališču, da je vladni nadzor Sove pravilen. "Vsi pravni strokovnjaki ugotavljajo, da ima vlada kot ustanoviteljica Sove pravico, da vrši nadzor. Vendar je nekatere znotraj Sove zmotilo, da bi prišle v javnost nezakonitosti. Ne poznam celotnega obsega, ampak jih je očitno to motilo in so zato plasirali informacije v javnost. Delovali so po metodi 'primite tatu'. Ko so kazali na vlado, so skrivali sebe," meni poslanec koalicijske SDS.

Jerovšek meni, da člani komisije niso izdali državne skrivnosti, prav tako ne krivi medijev, ki "zgolj povzemajo informacije". Po njegovem mnenju so "nekateri, ker imajo interes, da bi se prikrila resnica iz preteklosti, organizirali gonjo proti vladi in komisiji".

V zvezi z novo koalicijsko večino v parlamentarni nadzorni komisiji Jerovšek zagotavlja, da gre za začasno stanje, do spremembe poslovnika. Je zagovornik tega, da ima opozicija v tej komisiji večino.