Po besedah predsednika komisije Jožefa Jerovška (SDS) še vedno ne morejo presoditi, ali je bilo delovanje notranjega ministrstva oziroma policije konec leta 1993 in v začetku leta 1994 zakonito, se pa pojavljajo nekatera vprašanja glede ravnanja Sove. Zato je komisija od Sove zahtevala pripravo poročila, v katerem naj bi pojasnili, zakaj se nekdanji direktor Sove Drago Ferš ni sestal s takratnim direktorjem kriminalistične policije Mitjem Klavoro. Nekdanji premier Janez Drnovšek je namreč 16. februarja 1994 na sestanku s takratnim notranjim ministrom Ivanom Bizjakom ter Feršem in Klavoro od njiju zahteval, da se sestaneta posebej, vendar do sestanka ni prišlo. "Ferš je imel za takšno ravnanje prav gotovo kakšen razlog. Če bi bila situacija tako resna, kot je poročala kriminalistična služba, bi bilo takšno Ferševo ravnanje neodgovorno," je zahtevo komisije pojasnil Jerovšek.
Minister za pravosodje in takratni notranji minister Ivan Bizjak je po svojem nastopu na komisiji dejal, da sta notranje ministrstvo in policija po njegovem "trdnem prepričanju delovala v okviru tistih omejitev, ki jih predvideva zakon". Bizjak je po zaprti seji zanikal podpis osnutka dokumenta oziroma načrta, ki predvideva uporabo oborožene sile, zaporo meja napad policije na objekte obrambnega ministrstva, prevzem nadzora nad objekti vlade parlamenta predsedstva in televizije in radia tajno slednje in prisluškovanje s katerim bi ministrstvo za notranje zadeve preprečili aktivnosti obrambnega ministrstva, katerih cilj je bila ohranitev položaja ministra Janše v nasprotju z določili ustave in zakonov. Glede očitkov o nezakoniti uporabi posebnih metod in sredstev s strani policije, ki jih je na prejšnji seji komisije podal predsednik SDS in nekdanji obrambni minister Janez Janša, je Bizjak dejal, da je treba preveriti vsako "konkretno dejanje, odločitev, odločbo" in preveriti, ali je bila v skladu s takratno zakonodajo.
Na današnji seji komisije je sodeloval tudi Mitja Klavora, ki je med drugim zatrdil, da je kriminalistična policija v tistem času ravnala zakonito in v skladu z ustavo.
Sicer pa nekateri že namigujejo, da bo interes za preiskavo dogodkov pred devetimi leti padel, ko bo prihodnji teden končano sojenje vpletenih v afero. Afera Depala vas ,ki jo je aktualiziral sodni proces in več kot 300 novih dokumentov po devetih letih nima več političnega naboja kot nekoč, ko je spremenila razmerja v slovenski politiki.