Slovenija

Slovenski vojaki na strani poražencev pred Italijani obranili svoje ozemlje

Ljubljana, 17. 07. 2014 14.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Prva svetovna vojna je globoko zaznamovala tudi Slovenijo. Boji na območju naše države so se začeli sicer slabo leto po začetku vojne, a šlo je za strateško zelo pomembne bitke, ki so terjale več kot 300.000 žrtev med vojaki.

Soška fronta - 6
Soška fronta - 6 FOTO: Kobariški muzej

Zelo pomembno bojišče v prvi svetovni vojni, ki se je začela pred natanko stotimi leti, je bilo tudi na slovenskih tleh. Fronta je potekala na območju od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini 90 kilometrov. Tu so potekali najhujši spopadi na gorskem območju v zgodovini človeštva.

V prvi svetovni vojni je umrlo na tisoče slovenskih vojakov in je zato zarila globoke korenine v slovensko zgodovino. Za Slovenijo je pomembna, ker je bilo v vojni ustavljeno italijansko prodiranje v notranjost slovenskega ozemlja in s tem tudi morebitno razkosanje slovenskega ozemlja po koncu vojne.

Italija se je Avstro-Ogrski in Nemčiji pridružila že leta 1882, a v prvo svetovno vojno ni želela vstopiti na strani centralnih sil, ampak se je dogovarjala z obema stranema. Na koncu se je odločila, da se priključi antanti, ki ji je obljubila velik del avstro-ogrskega ozemlja, ki so ga večinoma poseljevali Slovenci.

Krn
Krn FOTO: Kobariški muzej

Bitke na soški fronti slabo leto dni po začetku vojne

Prva žrtev na območju soške doline je padla 10. avgusta 1914, ko je umrla grofica Lucy Christalnigg. Z avtomobilom se je sama peljala v Celovec po blago za Rdeči križ, na Brezovem pa sta jo pred Srpenico ustavila slovenska vojaka iz Trnovega ob Soči, ki sta stražila na cestni zapori. V prepričanju, da sta vojaka dobila njeno brzojavko, s katero je napovedala svojo pot, se pri vojakih ni ustavila. Vojaka, ki pa sta jo želela ustaviti, sta ustrelila proti njenemu avtomobilu in jo zadela v glavo. Avstro-Ogrska je bila sicer takrat že 14 dni v vojni, bitke na soški fronti pa so se začele slabo leto pozneje.

Sicer pa je Italija vojno napoved dala 23. maja 1915. Dunaj je odgovoril tako, da je svoje vojake umaknil z meje z Italijo in jih razporedil na obrambno črto na levem bregu Soče, kjer so čakali na italijanski napad.

Teren je bil zelo zahteven, boji na tem območju pa so bili eni najbolj zahtevnih v prvi svetovni vojni. Na strani Avstro-Ogrske so se bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije. Poveljnik avstro-ogrskih enot na jugozahodni fronti je bil nadvojvoda Evgen, poveljnik na Soški fronti pa je bil Svetozar Borojevič von Bojna. Na italijanski strani je poveljeval grof general Luigi Cadorna.

Soška fronta - 5
Soška fronta - 5 FOTO: Kobariški muzej

Avstro-ogrski vojaki so pred tem doživeli deset mesecev bojev na ravnicah ruske fronte in na Balkanu, večina Italijanov pa sploh še nikoli ni bila na bojišču. Krutemu okolju gorskega krasa so se pridružile vse težave in žrtve, ki so jih terjale zime s pet, šest in več metri snega in transporti čez Julijske Alpe. Vojna ni bila končana še pred prvo zimo, kot so na začetku zagotavljali politiki in generali.

Napredovanje Italijanov ustavili v zadnji bitki

Prvi boji ob Soči so se začeli že zvečer 23. maja 1915. Italijani so poslali dve močni armadi, na drugi strani pa so bile precej šibkejše avstro-ogrske enote, ki so na okrepitve še čakale. Zato so se brez boja umaknile na črto Rombon-Bovec-Tolmin-Sabotin-Gorica-Devin, kjer so čakale na Italijane in okrepitve.

Dereze, ki so jih uporabljali med prvo svetovno vojno.
Dereze, ki so jih uporabljali med prvo svetovno vojno. FOTO: Kobariški muzej

Sledilo je dvanajst soških bitk. Prva se je začela 23. junija 1915, ko so Italijani skušali zavzeti tolminsko in goriško mostišče ter zahodni rob Kraške planote. Italijani so se odločili za udar proti Doberdobski planoti, uspelo pa jim je zavzeti le planoto pri Sredipolju, Romjanu in Selcu.

V drugi bitki, ki se je začela 18. julija in končala 10. avgusta 1915, so se Italijani usmerili proti goriškem mostišču in Krasu. Večinoma so napadali brez uspeha, nad Kobaridom pa jim je uspelo osvojiti Batognico in potisniti avstro-ogrske vojake na rezervni položaj.

Tretja bitka je sledila šele 18. oktobra istega leta. Italijani so skušali zavzeti Gorico pred tem pa udariti po goriškem mostišču, a spet povsem brez uspeha. Bitka se je končala 4. novembra.

Že 10. novembra je sledila četrta bitka, ki je bila omejena na odsek Plave-Vrh. Italijani so s topništvom in letalstvom sistematično rušili Gorico, na pomoč pa so priklicali tudi enote na Tolminskem, ki so napadale odsek Mrzli vrh-Vodil vrh. Dosegli niso praktično ničesar.

Soška fronta - 4
Soška fronta - 4 FOTO: Kobariški muzej

V peti bitki, ki je potekala od 11. pa do 16. marca 1916, sta bila glavna cilja Italijanov spet Gorica in Tolmin in spet so ostali praznih rok. Od 6. pa do 17. avgusta so svoje napore spet usmerili v Gorico in Doberdobsko planoto, a tokrat so bili v precejšnji premoči. Avstro-ogrski strani ni preostalo drugega, kot da napadalcem prepusti porušeno Gorico in se umakne na pomožno obrambno črto na levem bregu Soče. Italijani so skušali Avstrijce izriniti še z novih položajev, vendar jim ni uspelo.

V naslednjih treh bitkah je italijanska vojska svojo pozornost usmerila na rob Kraške planote, Fajtji hrib, Trstelj in Grmado, saj so se želeli prebiti do Trsta.

Tako so od 14. do 17. septembra 1916 avstro-ogrske branilce pregnali z Mirenskega gradu in z drugih položajev med Lokvico in Opatjim selom. V bitki, ki se je začela 10. oktobra in je trajala tri dni, Italijani branilce potisnili na drugo črto med Lokvico, Hudim, Logom, in Lukatičem. Zavzeli so tudi vrh Šobra vzhodno od Gorice. V deveti bitki, od 31. oktobra do 4. novembra 1916, pa so Italijani z letalskimi silami bombardirali Sežano Dutovlje in Miramar. Branilcem je uspelo obraniti Fajtji hrib, Italijani pa so prodrli za tri do štiri kilometre na petkilometrskem pasu, a do Trsta niso prišli.

Relief območja, kjer so potekali boji.
Relief območja, kjer so potekali boji. FOTO: Kobariški muzej

12. maja 1917 je sledila deseta soška bitka, ki je trajala do 5. junija. Italijani so spet želeli prodreti v Trst, zasesti Kuk, Vodic, Sv. Goro, Škabrijel, prebili pa naj bi se tudi v Vipavsko dolino. Napadi niso bili uspešni, Avstrijci pa so ponovno zavzeli območje Flondar-Frnaža-Vršič.

17. avgusta se je začela zadnja italijanska ofenziva na Soči. Udarili so z vso močjo in dobro napadali, a so se kasneje umaknili. Ker so branilci dobro zadrževali njihove napade, so se Italijani 15. septembra odločili, da končajo 11. ofenzivo. To je bile tudi najbolj krvav spopad na slovenskih tleh.

24. oktobra so avstrijskim vojakom na pomoč prihiteli tudi nemški, skupaj pa so ob 2. uri pri Kobaridu napadli italijanske vojake. Uporabili so tudi bojni plin ter z bliskovito akcijo pregnali Italijane, ki so jih lahko ustavili šele pri reki Piavi, kjer so dobili okrepitve.

V vseh bitkah je padlo prek 300.000 vojakov, ki so pokopani v kostnicah in na vojnih pokopališčih, nekatera so ohranjena še danes. Poleg tega so spopadi terjali tudi številne civilne žrtve. Veliko ljudi je umrlo tudi zaradi kolere, ki jo je prinesla vojska. Uničenih je bilo veliko hiš in mostov. Zaradi uporabe plinov, je bilo uničeno in zastrupljeno okolje.

Cesto čez Vršič gradili ruski ujetniki

V času prve svetovne vojne je Slovenija dobila prelaz čez Vršič v Trento. Gradnja ceste se je začela maja 1915, na gradbišču pa je delalo 12.000 ruskih ujetnikov, ki so bili nastanjeni v barakah od Kranjske Gore do Trente. Med gradnjo jih je zaradi slabih pogojev veliko umrlo, hkrati pa so z njimi slabo ravnali tudi avstrijski pazniki. Cesto so sicer namenili oskrbi ranjencev. Prevozna je bila že konec leta 1915, Rusi pa so še celotno zimo, ki je sledila, gradili protilavinske stebre, ki naj bi cesto zavarovali pred plazovi. Pri tem se je zgodila huda nesreča. V plazu, ki se je utrgal z Mojstrovke, je namreč umrlo 110 ruskih ujetnikov in šest ali sedem stražarjev. V spomin na njih zdaj tam stoji Ruska kapelica.

Na nemški strani v Sloveniji tudi Rommel

Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da se je na strani nemške vojske v Sloveniji bojeval tudi Erwin Rommel, ki je sicer bolj znan po svojih dosežkih v drugi svetovni vojni. Med prvo svetovno vojno je bil trikrat ranjen in tudi ujet, a se mu je uspelo izmuzniti iz rok italijanske vojske. Bil je zaslužen za osvojitev gore Matajur, njegov bataljon pa je sodeloval tudi v kemične bojevanju in je igral ključno vlogo v odločilni bitki pri Kobaridu.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (107)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bojan-F
29. 07. 2014 14.35
Za K&K nostalgike:
Bojan-F
29. 07. 2014 14.42
Na prehodu stoletja je bila nepismenost v današnjih slovenskih deželah od 12,3 do 24,4 procentna.
Bojan-F
29. 07. 2014 14.46
Delež svobodnih poklicev med slovensko govorečo populacijo je bil 5,9% ... kar je primerljivo s češko govorečimi (6,3%) in "na neki naćin svoj" s nemško govorečimi (8,0%) sodržavljani ... in daleč daleč pred vsemi ostalimi.
Bojan-F
29. 07. 2014 14.48
Bojan-F
29. 07. 2014 14.51
Toda slovensko govoreči izobraženec je imel 2,3-x manj možnosti, da dobi državno službo od nemško govorečega sodržavljana.
Bojan-F
29. 07. 2014 14.56
Število parnih strojev na 1000 prebivalcev v zadnjih letih 19. stoletja je bilo v današnjih slovenskih deželah 0,5 medtem, ko je bilo v čeških deželah in "osrednji Avstriji" 2,0 oziroma 1,35.
Bojan-F
29. 07. 2014 15.03
Notranji tržni potencial glede na spodnjo Avstrijo je bil za današnje slovenske dežele indeksiran s cca 45-50, medtem ko je bil za Tirole in češke dežele bistveno višji t.j. 85 ... z drugimi besedami ... eden najmodernejših logističnih sistemov takratnih časov železniška proga Trst-Dunaj ni pomenila veliko za integracijo slovenskega gospodarstva v notranjo K&K izmenjavo.
Bojan-F
29. 07. 2014 15.06
In parole povere ... ni razloga za objokavanje K&K!
Kajtimar
28. 07. 2014 22.41
-2
naslov članka je popolnoma zmoten in zavajajoč. Keri novinar skup sklamfa tak naslov in uvod....? Slovenci niso obranili, pač pa branili. SLO etnično ozemlje se je namreč s koncem vojne in v bodočih 3 letih močno skrčilo kot je jasno vsakemu osnovnošolcu. AO je zelo močno izgubila in ITA veliko pridobila.
AIZ
28. 07. 2014 21.42
-2
Slovenci smo veliko pridobili z AUO z Jugoslavijo pa veliko izgubili ...
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.47
+1
Slovenci smo šele z razupadom cesarske diktature AO prišli do izraza, bili soustanovitlji države SHS in kasneje Jugoslavije. Šele v tem obdobju se je začela kazat ene vrste državnost Slovenije. Šele nadaljevanka tega obdobja nas popelje do lastne identitete in kasneje do ustanovitve svoje prve Samostohne, Suverene in Neodvisne države Slovenije. No, žal nam je bil vsiljen 3a člen v ustavo RS in se lahko za svoj zgodovinski trud obrišemo pod nosom.
AIZ
28. 07. 2014 22.22
+0
SHS -SHS .... Slovenci hrvati in srbi -Srbi hravati in slovenci ... S tvojo trditvijo se pa ne strinjam saj smo prešli le v novo kraljevo diktaturo karađorđevičev ... In Slovenija ni prišla do izraza razen kar se tiče izgube denarja po savi navzdol ...
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 22.45
+6
Slovenija je sploh začela obstajat, prej je ni bilo. Kar se tiče izgube denarja pa; ne vidim razlike med izgubo denarja in izgubo delovne enegije, izgubo svobode, izgube....
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.39
-18
Danes imamo končno svojo državo in smo lahko hvaležni Janezu Janši. ŽIVEL JANEZ JANŠA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.42
+9
Žal so po njegovi zaslugi hrvati postavljal mejne kioske ne našem ozemlju
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.46
-9
EUripEUrip@ Komunisti so šenkali Hrvatom Istro.
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.48
+3
In kdaj je bila Istra slovenska? Daj, razsvetli me.
felix59 drugič
28. 07. 2014 22.28
+3
AIZ
28. 07. 2014 21.33
+5
Dejstvo je da je bila soška fronta ena do največjih in najbolj sodobnih bojevanj tistega časa. In dejstvo je da je bilo većina vojakov na strani austroogrske slovenskega rodu ... Tudi v tej vojni je umrlo ogromno Slovencev (med njimi moj pradedek ) . Slovenci smo rano na takišni legi da smo ob vsaki vojni zelo tepeni ...
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.38
+1
Ja, borili smo se za slovensko zahodno mejo Trst- Gorico in še naprej. Samo smo izgubili vojno.
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.43
+2
AIZ
28. 07. 2014 21.44
+1
Ja sm še danes poglej kaj smo od AU pridobili .... (industrijo ,železnice ...) ... Mnogi zgodovinarji se čudijo da je Slovenski narod obstal ... Žal ne znamo ceniti ničesar
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.55
+3
Seveda da smo ampak nismo to pridobili zato ker bi nas AO imela rada in cenila ampak zato, ker je to bila korist za AO.
Slayer82
28. 07. 2014 22.57
-1
Soška fronta JE največji spopad v gorskem svetu v celotni dokumentirani zgodovini človeštva. Sodobna je bila le 12. bitka v kateri so AO s pomočjo Nemčije uvedli blitzkrieg ali taktiko bliskovite vojne. Tam se je bojevalo malo Slovencev. Slovenski fantje so bili bolj na vzhodni fronti (Galicija) in balkanskem bojišču.
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.27
-11
Slovenci smo izgubili obe svetovni vojni, prvo svetovno vojno, padli smo v SHS, in drugo svetovno vojno ko smo pod prisilo domačih izdajalcev padli pod SFRJ. Končno smo postali svoja država leta 91 in popravili stare krivice pod osvoboditeljem Janezom Janšo.
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 21.39
+8
se mi zdi, da bi ti moral bolj redno jemati tablete
Slayer82
28. 07. 2014 22.58
+4
Janez Janša je kot veliki osamosvojitelj načrtoval napade na vojašnice JLA. Niti pomisliti si ne upam koliko civilnih žrtev bi terjala takšna osamosvojitev. Nato je še mastno zaslužil kot trgovec z orožjem. In sedaj ga naivna raja imenuje za božjega, borca proti komunizmu. Lahko je biti proti komunizmu sedaj, ko ni nobenega komunista več. Takrat pa, ko so bili, je bil tudi Janezek zraven. In to tako zelo, da sem že mislil, da ni človek, ampak neka čudna žival, ki živi do gležnjev globoko v partijskih zadnjicah. Kako je že naslov njegove diplomse naloge?
KopulacijskiO
28. 07. 2014 23.12
+6
Solze Sonje Zalokar so k slovenski osvoboditvi doprinesle več, kot JJ. Ćavlek, če pa ne veš, kdo je Sonja Zalokar in kdaj je jokala, potem ne veš, kako je osamosvajanje potekalo.
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.07
-6
Živela avstro -ogrska .
ServerAUTOMATIC
28. 07. 2014 21.01
-4
Živela Marija Terezija.
BoarischMB
28. 07. 2014 19.15
+9
Für Gott, Kaiser und Vaterland/ Za Boga, Cesarja in Domovino! Vsaj tako so pravili....danes pa za svojo rit in kolege.
antiXfashizmXeuXgso
28. 07. 2014 22.41
+5
in pol fašem minuse ker ne navijam za izmišljena bitja in diktarure
jezzson
28. 07. 2014 16.40
Kaj se toliko danes ukvarjamo z mejami razen državniki bi se morali zaradipobiranja davka kje je slovenija še danes ne ve nihče točno slabe meje imamo
CastrumFF
28. 07. 2014 12.32
+30
Zalostno,da tako zanimiv clanek je bil ze odstranjen po par urah. Clanki o zadnjicah so gor cele dneve.
Praškovarit
28. 07. 2014 13.35
+3
KopulacijskiO
28. 07. 2014 11.27
+18
Prve ceste čez Vršič NISO zgradili ruski vojni ujetniki, ampak A-O vojska že nekaj let pred prvo vojno med velikimi manevri, ki so jih imeli v okviru priprav na vojno, končana je bila leta 1909. Trasa na Trentarski strani je enaka sedanji, na Kranskogorski pa je prvotna trasa šla v dolino Velike Pišnice in se tam obrnila ostro desno ter se na sedanjo cesto priključila pri Mihovem domu. Prvi, ki se čez Vršič peljal z avtom, je bil bodoči cesar Karel. Menda se je pri Zlatorogu v Trenti tako napil konjaka, da je pijan padel v Sočo in zamalo da ni utonil. Ruski ujetniki so potem zgtadili novo traso od Jasne do Mihovega doma ter popravili in razširili obstoječo cesto. Seveda nikakor ne trdim, da ruski vojni ujetniki niso na Vršiški cesti trdo delali v nemogočih razmerah, ampak prva cesta je bila že prej. Tudi žrtev plažu je bilo precej več, kot to trde uradni podatki. Prva žrtev vojne je namreč resnica. Takratni kranjskogorski župnik je trdil, da je pokopal 700 do 800 žrtev plazu. Da je bilo žrtev res veliko dokazuje tudi to, da so bili po tem plazu ruski ujetniki in A-O tehnično osebje tako demoralizirano, da so jih vse premestili na Južno Tirolsko.
Kr en tm
28. 07. 2014 11.58
se pravi če prav razumem po današnji cesti proti Krnici in potem priklopi tam kjer pride na današnjo traso pot iz Krnice. Kaj pa trasa višje gor? Če se ne motim so višje gori še določeni odseki kjer ni šla po današnji trasi.
KopulacijskiO
28. 07. 2014 13.31
+5
Od Mihovega doma do vrha Vršiča sta v grobem obe trasi enaki. Nekaj ovinkov so popravili in nekaj strmin ublažili. Za vsak ovinek sedajle res ne vem na pamet, bi moral poiskati nekaj Planinskih vestnikov iz medvojnega obdobja, kjer je razlika lepo opisana. Po plazu so naredili še "zimsko" varianto, ki prelaz prečka precej više (približno pri Poštarski koči), ni pa bila izpostavljena plazovom. Na trentarski strani sta obe trasi identični. Povsem na novo pa je bila narejena pot po dolini Trente, tam je bil prej le slab kolovoz ali dobra steza.
KopulacijskiO
28. 07. 2014 13.42
+6
Team, če te zanima več, o tem je v PV pisal Franc Uran, ki je delal na prvotni in med vojno še na sedanji trasi. Tam nekje okoli leta 1932 je objavil nekaj prispevkov na to temo. O cesti v svojih diplomskih nalogah pišeta tudi Mojca Cuznar in Matjaž Podlipnik, vendar se o podrobnosti trase ne razpišeta, če se prav spomnim.
schrodingerScat
28. 07. 2014 11.21
-4
pogum in herojstvo primerljivo z američani, ki so v vietnamu uporabljali agent orange. uporaba bojnih strupov v vojni na tujem ozemlju bijoč bitke za tuje gospodarje
KopulacijskiO
28. 07. 2014 16.08
+6
Avstrijci so (z Nemško pomočjo) plinske granate uporabili na svojem ozemlju, ki so ga branili pred Italijani. Nekaj malega razlike torej je. Poleg tega je pomen plina pri preboju močno precenjen. Dež je plin hitro spral iz zraka, zaradi megle pa korekcija topniškega obstreljevanja ni bila možna. Še največ žrtev je bilo pri Čezsoči. Italijani trde, ta je bil tam mrtev cel bataljon. Zanimivo je to, da tega bataljona v IT vojski ni bilo, torej so si ga izmislili po vojni, da bi opravičili svoj sramoten poraz.
schrodingerScat
28. 07. 2014 11.19
+1
heroji v vojni, kriminalci v miru.
Enota NAprej
28. 07. 2014 11.08
+7
ti vojaki so bili norci, kaj vse so doživeli in nekateri tudi preživeli! upam da jaz tega ne doživim
CastrumFF
28. 07. 2014 11.10
+5
Ne norci. Heroji. In to PRAVI heroji. Ne kot danes ko se za heroje razglasa kaksne kosarkarje,nogometase,itd!!!
KopulacijskiO
28. 07. 2014 17.43
+10
ja, nekateri za heroje razglašajo celo zaprte politike!
dinamitek
28. 07. 2014 19.27
+5
pa zanimivo da v vseh režimih isti iste zaperajo-mislm da niso krivi režimi ampak politiki
CastrumFF
28. 07. 2014 10.53
-9
Trst in istra Slovenske? :))) Kdaj?? Slovenci v Trstu so ziveli (in se zivijo) samo v okoliskih vasicah. Istra pa je itak od vedno (tisocletja),Italijanska. Rimljani,benecani,itd. Dovolj pogledat arhitekturo Kopra,Izole,Rijeke,Pule,Rovinja,itd,itd,itd.
schrodingerScat
28. 07. 2014 11.22
+4
po 1945 se je istro in dalmacijo etnično očistilo in to še danes rešuje hrvaško gospodarstvo.
CastrumFF
28. 07. 2014 11.31
-3
Res. 300.000 Italijanov je bilo izgnanih iz tiste zemlje.
vertex
28. 07. 2014 11.48
-2
desni,napišeš resnico in dobiš minuse,minusi resnice ne bodo spremenili
wolfterier
28. 07. 2014 15.55
+0
Pred prvo vojno so bili Italijani v Istri v veliki večini,v Puli pa je živelo tudi precej Slovencev,d
CastrumFF
28. 07. 2014 16.28
+2
Slovencev skoraj da ni bilo. Predlagam GugL,ljudsko stetje kozina
CastrumFF
28. 07. 2014 20.29
+0
Kajtimar
28. 07. 2014 21.38
+1
dejte, dejte, kakšnih 300.00o italijanov...italijani so bili najštevilčnejši narod ponekod morda, niso pa tvorili večine, saj je hrvatov+slovencev+avstrijcev bilo skupaj več... sicer pa ne gre v celoti za italijane pač pa za slovene in venete ki so se "poitalijančili"
CastrumFF
28. 07. 2014 22.26
-1
In tukaj se ZELO motis. Predlagam GugL,ljudsko stetje kozina
Kajtimar
28. 07. 2014 22.36
+0
ja, vem, in kaj dobiš ko šteješ? ko sem štel cca, niti približno italijani niso bili večina.
vertex
29. 07. 2014 09.42
-1
kajtimar,poglej popis prebivalstva izola,piran,italijani 85%
Bu?ko Štru?ko
28. 07. 2014 10.53
+12
Oh dobri časi Avstro-Ogrske, kjer je Slovenija cvetela, ne pa sedaj, ko se krade vsepovprek...
rissp1
28. 07. 2014 10.55
+3
Ja, dobri časi , samo ne za Slovenijo temveč za Avstrijo in še posebej Madžarsko. Slovenija je ravno s propadom AO sploh lahko postala država.
puspan
28. 07. 2014 11.13
+6
Kajtimar
28. 07. 2014 21.39
+0
slovenija v AO ni cvetela; poelg hrvatov in bosancev je bila najrevnejša regija
janezpodre
28. 07. 2014 10.49
+8
Grofice nista ustavila "slovenska vojaka", ampak avstrijska vojaka, po rodu Slovenca. Tistega leta /1914/ sta bili Italija in Avstrija zaveznici, torej je grofica umrla, ker je prepeljala mejno črto, ni bila pa žrtev vojne.
KopulacijskiO
28. 07. 2014 11.34
+13
Ni prepeljala mejne črte, vendar je zaradi vojne v bližini meje že bilo omejeno gibanje civilistov. Tista dva vojaka sta imela nalogo ustaviti vsakega, ki bi se peljal tam mimo. Zanimivo je, da so ju najprej hoteli postaviti pred vojno sodišče, kasneje pa sta bila odlikovana zaradi vestega opravljanja svojih dolžnosti. Grofica je imela to smolo, da je naletala na lokalnega "raubšica", ki je očitno bil dober strelec.
GR.GO.
28. 07. 2014 10.45
+3
Danes berete o tem, da je bil Rommel trikrat ranjen in ujet od sovražne vojske, jutri vam bodo pa izolacionistični politiki prodajali bučke, da so se streljali samo zatirani Slovani in da so bili Avstrijski in Nemški oficirji vsi na Dunaju ali pa v Berlinu na toplem.
dugi159
28. 07. 2014 10.31
In kaj je blo zdej spornega