Soseska Novo Brdo: iščejo najemnike, štirisobna stanovanja do 972 evrov mesečno

Kot je povedala vodja stanovanjskega sektorja pri skladu Alenka Kern, prednostne skupine ostajajo enake kot na prejšnjih razpisih, torej mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine z vzdrževanimi člani in mladi do 35. leta starosti. Prijavitelji bodo morali za resnost prijave plačati 500 evrov. Če bodo izbrani, se bo to vštelo v varščino, če ne bodo, bodo plačilo dobili vrnjeno.

Na voljo bo 473 stanovanj v 17 blokih, in sicer 52 enosobnih, 164 dvosobnih, 150 trisobnih in 107 štirisobnih. Najemnine bodo znašale od 8,50 do 9,46 evra na kvadratni meter. Enosobna bodo tako npr. oddana za med 322 in 402 evra, največja, štirisobna za do 972 evrov mesečno, je povedala Kernova.

Sklad bo pri izračunu najemnine uporabil novo metodologijo, po kateri bo odslej izračunaval najemnino za vsa svoja tržna najemna stanovanja. Gre za t. i. stroškovno najemnino, ki sledi metodologiji določitve neprofitne najemnine tako glede faktorjev za posamezne dele stanovanja (različno za bivalne ter ostale dele, kot sta balkon ali shramba) kot faktorjev velikosti stanovanja (za stanovanja do 45 kvadratnih metrov je faktor večji, za tista nad 65 kvadratni metri pa manjši). Upoštevajo tudi zahtevnost gradnje in lokacijo, če ti dejavniki niso upoštevani že v ceni gradnje oz. zemljišča, je povedal direktor sklada Črtomir Remec.

Skladno z metodologijo bodo po njegovih besedah prilagodili tudi najemnine v bližnji soseski Zeleni gaj in v stanovanjih v Borovnici, pri ostalih stanovanjih pa bistvenih sprememb ne bo. V Zelenem gaju se bo najemnina s 1. januarjem 2023 zvišala s sedanjih 6,50 evra na sedem evrov na kvadratni meter. 

Vrednost investicije v Novo Brdo je bila 78,67 milijona evrov z davkom. Remec je povedal, da so s kakovostno gradnjo, ki bo med drugim omogočala nižjo porabo energije, zagotovili, da bodo stroški v celotni življenjski dobi, predvidoma 50 let, nižji za 30 odstotkov.

V soseski Novo Brdo je skupno 498 stanovanj v 18 objektih, 25 je namreč še oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo oddali prek ločenega razpisa, predvidoma skupaj s 27 oskrbovanimi stanovanji v Slovenj Gradcu, je povedal Remec.

Sklad ima po njegovih besedah v gradnji še okoli 2000 stanovanj, ki bodo končana predvidoma do leta 2025. Poleg z gradnjo pa javna najemna stanovanja pridobiva tudi z nakupi in najemom na trgu. Prek javne najemne službe, ki so jo skladno z novelo stanovanjskega zakona vzpostavili z letošnjim letom, načrtujejo do leta 2025 pridobiti okoli 1000 stanovanj. Razpis je bil objavljen konec januarja, interes pa zaznavajo tudi v Ljubljani, je povedal Remec, in sicer predvsem med starejšimi, ki želijo svoja večja stanovanja oddati in bivati v oskrbovanih stanovanjih.

Interes je izrazilo tudi nekaj zasebnih vlagateljev, pravi direktor sklada, ki si želi, da bi v sodelovanju z občinami dosegli, da bi investitorji del novozgrajenih stanovanj oddali skladu. Hkrati bi bilo po njegovem mnenju smiselno razmisliti o tem, da bi država s poroštvi spodbudila večje vlagatelje h gradnji stanovanj, od katerih bi jih nato sklad del kupil in del najel, del stanovanj pa bi vlagatelji prodali sami na trgu.

Sklad pripravlja nov stanovanjski program, za obdobje 2025-2035, v katerem bi bil cilj novih 10.000 stanovanj. Pri tem je še odprto vprašanje financiranja; Remec meni, da bi sredstva – če ne bo sistemskega vira – lahko država zagotovila s poroštvi ali obveznicami. S slednjimi bi lahko npr. v 10-letnih ciklih gradnjo financirali tako, da bi najemniki prek najema stanovanja odkupili, dodaja.