Sosedska pomoč se ne bo štela kot delo na črno

Namen novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je s strožjim nadzorom preprečevati tovrstno delo, ki je "antipod zaposlovanja", pomeni neposredno konkurenco podjetništvu in ogroža socialno državo, poudarja resorni minister Ivan Svetlik. Kot delo na črno se še naprej ne bo štela sosedska pomoč, nujna dela in dela v lastni režiji.

Z novelo zakona "ne želimo posegati v tisto, kar predstavlja temeljne vezi med ljudmi, pogojene bodisi teritorialno bodisi sorodstveno ali so povezane z izjemnimi situacijami posameznikov", je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik.

Pomoč pri trgatvi tudi ne bo delo na črno

Po noveli, katere predlog je v DZ, bo sosedska pomoč prepovedana, kadar bo delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Sosedska pomoč bo še naprej med izjemami, ki se ne bodo štele za delo na črno. Opredeljena bo kot delo med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ali druge materialne koristi ter če ga ne opravi pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo.

Izvzete so dejavnosti, kot so trgatev, obiranje sadja, oljk ipd. "Nismo posegali v tisto, kar je dobro v tej družbi. Člen je tako zapisan že od leta 2000, pa nismo preprečili nobene trgatve ali obiranja oljk," je dejal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.

Med izjemami je tudi delo v lastni režiji, ki bo dovoljeno na objektih v lasti ali najemu, če jih opravlja lastnik ali njegov zakonec oz. oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partner v registrirani istospolni skupnosti, ali osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena.

Dovoljena nujna dela in humanitarno delo

Še vedno bodo tudi mogoča nujna dela (v primeru naravnih nesreč) ter humanitarno, karitativno in prostovoljsko delo. Osebno dopolnilno delo bo omejeno na letne dohodke v višini 6000 evrov, pri čemer se ne bo smelo opravljati pri pravnih osebah ali samozaposlenih osebah, kratkotrajno delo pa bo omejeno na 40 ur za posameznega delodajalca.

Glavne spremembe v zakonu se nanašajo na strožji nadzor nad delom na črno. "Delo na črno je antipod zaposlovanju. Več dela na črno pomeni manj delovnih mest," poudarja minister in dodaja, da tovrstno delo pomeni neposredno konkurenco podjetništvu ter z neplačevanjem davkov in prispevkov ogroža socialno državo.

Med nadzorne organe bodo vključili Carinsko upravo RS, ki naj bi s 170 zaposlenimi povečala učinkovitost nadzora. Prevzela bo nadzor nad zaposlovanjem dela na črno za posameznike.
Novela tudi širi pristojnosti nadzornih organov, ki bodo tako lahko izdajali odločbe o prepovedi dejavnosti na področju, za katerega so pristojni. Dopolnjuje sankcijo, da lahko inšpektor odvzame predmet, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, in sicer tako da bo mogoče odvzeti premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno.

Ko bodo delodajalca zalotili, da nekoga zaposluje na črno, mu bo moral dati odločbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Poleg tega bo moral za tri mesece za nazaj poravnati vse prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Predlagane so višje globe, ki za pravno osebo znašajo do 15.000 evrov, za samostojnega podjetnika do 12.000 evrov, za posameznika pa do 2000 evrov. Sankcija za posameznika, ki je zaposlen na črno, bo po predlogu 1000 evrov, za študenta, ki dela brez napotnice, pa 500 evrov. Posameznik, ki bo prijavil delodajalca, ki ga je zaposlil na črno, bo oproščen sankcij. Za ponavljajoče kršitve in hude kršitve je predvideno plačilo dvakratnika predpisane globe.