Porast nasilja, posilstev in umorov ter 'skrajne okrutnosti pri njihovi izvedbi'

"Zavoljo protikoronskih ukrepov smo priča znatnemu porastu nasilja nad ženskami in v družini, kar bi nas moralo skrbeti na povsem enak način kot nas skrbi vprašanje virusa," opozarja Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja

V lanskem letu smo bili priča zaskrbljujočim številkam in povečanju kaznivih dejanj nasilja v družini, tako v prvem kot drugem valu epidemije. Podatki Generalne policijske uprave namreč kažejo, da je Policija od začetka januarja do 30. novembra lani obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani. Prav tako opozarjajo, da so v letu 2020 obravnavali za 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umora in 19,4 odstotka več posilstev. 

Storilci z grožnjami svoja dejanja napovedo, a njihove grožnje podcenjujemo 

"Zadnji primer trojnega umora v Gerečji vasi je skrajni odraz tega stanja. Čeprav so intimnopartnerski umori in umori v družini najpogostejši tip umorov pri nas in nekaj, kar se žal skozi leta ne spreminja bistveno, pa lahko rečemo, da smo bili v preteklem letu priča ne samo porastu teh primerov, ampak tudi skrajni okrutnosti pri njihovi izvedbi." Da je takšna kazniva dejanja do neke mere mogoče preprečiti, saj raziskave kažejo, da povzročitelji predhodno napovedujejo svojo namero (praviloma z grožnjami in nasilnim vedenjem), še dodajajo. Tudi v omenjenem primeru umora v Gerečji vasi je storilec napovedal svoje dejanje, a naj Policija ne bi imela podlage, na osnovi katere bi lahko ukrepala. 

"Samo dogajanje v konkretnem primeru pred izvedbo kaznivega dejanja težko komentiramo, saj ne vemo, s kakšnimi konkretnimi informacijami je Policija pred tem dogodkom razpolagala." Opozarjajo pa, da "slovenski kazenski zakonik nasilje v družini in grožnje opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar pomeni, da organom pregona daje vso pravno podlago, da lahko v takšnih primerih ukrepajo zoper povzročitelje nasilja, če je bila za to podana prijava in so bile skladno s tem ugotovljene ustrezne okoliščine. Če Policija in organi pregona s primerom in dogajanjem v družini niso seznanjeni, težko kakorkoli ukrepajo. Pomembno se je namreč zavedati, da groženj in nasilja v družini ne gre podcenjevati, saj nas na to opozarja statistika umorov, ki kaže, da se največ umorov zgodi ravno kot posledica tovrstnega nasilja," v sporočilu za javnost poudarja sociologinja Jasna Podreka. 

Grožnje so tudi eden ključnih dejavnikov tveganja za intimnopartnerske umore, saj raziskave kažejo, da so povzročitelji takšnih dejanj skoraj v vseh primerih zelo konkretno grozili svojim žrtvam in praviloma kaznivo dejanje izvedli točno na način, kot so ga napovedali, nadaljuje. "Obenem pa raziskave kažejo, da tako žrtve same kot tudi znanci in sorodniki, ki so primer poznali, takšne grožnje podcenjujejo zaradi prepričanja, da česa takega moški, ki ga poznajo kot partnerja, sina, očeta, prijatelja, soseda, kljub nasilnemu značaju ni sposoben storiti. In zato ne reagirajo dovolj odločno in nasilja ne prijavijo pravočasno." 

 V slovenskem prostoru pri Društvu SOS telefon kot eno največjih pomanjkljivosti zaznavajo delo s povzročitelji nasilja. Velik problem po njihovih besedah nastane tam, kjer ni podlage za odreditev pripora za povzročitelja in slednji ostane na prostosti. V takšnem primeru, četudi je povzročitelju izrečen kakšen restriktivni ukrep, kot na primer prepoved približevanja, ter je napoten v kakšnega od programov za povzročitelje nasilja in razgovore na center za socialno delo, ostaja v večji meri neodvisen od dela institucij, saj je za povzročitelje vse to vključevanje prostovoljno.

"Pogosto se zgodi, da so povzročitelji nasilja v tem obdobju izven nadzora pristojnih, z njimi se nihče ne ukvarja, kar v veliki meri vpliva na to, da poglabljajo svoja čustva jeze, maščevanja in nastrojenosti zoper (bivšo) partnerko." V tem času bi bilo ključno delati s povzročitelji in ugotavljati njihovo naravnanost in nevarnost, poskušati prepoznati, kam so usmerjeni in česa so sposobni.

"Bojimo se, da nam leto, ki prihaja, prinaša številne izzive na tem področju, saj kaže, da se protikoronski ukrepi še ne bodo tako hitro omilili. Zato pozivamo vse pristojne institucije ter apeliramo na družbo kot celoto, naj v koronakrizi ne pozabijo in ne spregledajo še drugih družbenih problemov, kot je nasilje v družini, ki, kot smo videli, lahko ima včasih še hujše posledice od samega virusa. Nasilje v družini uničuje celotne družine, jemlje življenja, veliko premlada življenja, in otroke vpletenih izpostavlja okrutnostim, kakršne si težko predstavljamo." 

Da bo preprečevanje nasilja nad ženskami eno ključnih del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19 vseh vlad po svetu, je izpostavil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.