Šorli brez zadostne podpore

Na prvi poziv sodnega sveta se je za mesto predsednika potegoval le vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki pa ni dobil podpore niti sodnega sveta niti vrhovnih sodnikov, zato je sodni svet poziv ponovil. Prijavil se je tedanji podpredsednik sodišča Marko Šorli.

Sodni svet je Šorlijevo kandidaturo podprl, niso pa je podprli vrhovni sodniki na občni seji. Kot je danes pred glasovanjem dejal pravosodni minister Aleš Zalar, vrhovni sodniki mnenja tudi na njegovo zaprosilo niso obrazložili. Kot je dejal, takšen položaj predlagatelju ne olajšuje odločitve, zlasti zato, ker mora kot minister presojati vsebinske razloge in se do njih tudi opredeliti. Zato se je lahko oprl le na tisto, kar izhaja iz kandidature, to pa je Šorlijev življenjepis, program vodenja vrhovnega sodišča ter mnenje sodnega sveta. "Iz vseh teh podatkov kot minister za pravosodje sklepam, da gre za kandidata, ki izpolnjuje vse formalne pogoje za imenovanje na to mesto," pravi Zalar. Poleg tega pa je njegovo prepričanje, da gre za primernega kandidata, utemeljeno na razgovoru z njim.

Na podlagi vsega tega je Zalar ocenil, da Šorlijevo kandidaturo lahko predloži v državni zbor. Poslance je pozval, naj ga podprejo in pri odločanju ne uporabljajo političnih meril. Kljub temu je večina poslank in poslancev predlogu nasprotovala. Proti so namreč glasovali poslanci SD, Zares, DeSUS in SNS, medtem ko so Šorlijevo kandidaturo podprli v SDS, LDS in SLS.

Nasprotovanje Šorlijevemu imenovanju je bilo sicer povezano z mnenjem vrhovnih sodnikov, saj naj na tako pomembno mesto ne bi bilo odgovorno imenovati kandidata, ki ne uživa zaupanja svojih kolegov.

Zalar odločitev DZ obžaluje

Zalar je izrazil obžalovanje nad odločitvijo, ki po njegovih besedah ne bo prispevala k večjemu zanimanju vrhovnih sodnikov za prosto mesto predsednika vrhovnega sodišča. "V tem postopku se zaradi narave stvari uporabljajo tudi politični kriteriji in zdaj je vprašanje, kako bodo vrhovni sodniki, ki bi se morda odločili za kandidaturo, razumeli to sporočilo državnega zbora," je poudaril.

Začasno stanje bo po njegovem trajalo še nekaj časa, saj bi DZ o morebitnem novem kandidatu – če se bo seveda kdo prijavil, prestal vsa mnenja in ministrovo presojo – lahko  ponovno odločal šele septembra. Odločitev DZ tako zelo verjetno pomeni podaljševanje začasnega mandata, pri čemer je vprašljivo, ali je možno podaljšati začasni mandat več kot enkrat, je pojasnil.

Zatrdil je, da je sam uporabljal izključno strokovne kriterije za izbor kandidata, medtem ko pa je od parlamenta "težko pričakovati, da ne bo odločal politično in da – tudi ko gre za kadrovske zadeve – ne bo uporabil političnih kriterijev. "Izvirni greh je v zakonu o sodiščih, ki predvideva tak postopek, da na koncu državni zbor odloča o kandidatu," še dejal.