Kaj torej pomeni glas za in kaj glas proti na referendumu? Kaj je res in kdo zavaja? In predvsem, kaj o noveli zakona o vodah pravi stroka? Pa tudi, ali dejansko glasujemo samo o vodi ali tudi o zaupanju v aktualno vlado?
Gostje oddaje 24UR ZVEČER so bili minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, pobudnik referenduma Uroš Macerl iz Eko kroga, Roman Kramer, direktor republiške Direkcije za vode, in Barbara Čenčur Curk, profesorica s katedre za aplikativno geologijo na naravoslovnotehniški fakulteti.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je dejal, da se jim je z zakonom mudilo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti. "Zakon je predvideval, da bomo s sredstvi sklada za vode že v letošnjem letu zgradili in vzdrževali vodotoke," je dejal in dodal, da bi na ta način negativno delovanje visokih voda preprečili že v jeseni. "Zato smo pohiteli, da bi lahko ta sredstva plodno naložili v korist ljudi, ki živijo ob vodah in ob vsakem večjem nalivu trepetajo," je dejal. Pojasnil je, da ima zakon pet členov, štiri vsebinske, in da je imel po njihovi oceni vsak dovolj časa, torej 14 dni, da je zakon prebral, si ga interpretiral in dodal pripombe.
Kot je poudaril Uroš Macerl iz Društva Eko krog, je vlada do zadnjega skrivala najbolj nevarne člene, "ki so jih krepko po javni obravnavi podtaknili". To so členi, ki omogočajo pozidavo priobalnih območij, ogrožajo dostopnost obale, poplavno varnost in pitno vodo. "Proti njim je vsa vodovarstvena in okoljevarstvena stroka, varuh človekovih pravic in nazadnje vsi podpisniki referenduma," je dejal. Po besedah Macerla so jih opozarjali pravočasno, člene pa bi lahko popravili. "A imajo jasen namen, da podtaknejo te člene in izsiljujejo s sredstvi za poplavno varnost."
Da javna obravnava, sicer kratka, je bila, pravi Barbara Čenčur Curk s katedre za aplikativno geologijo in dodaja, da je bil takrat zakon drugačen. "Kar nekaj institucij je podalo svoje mnenje, a nobeno mnenje ni bilo upoštevano," je poudarila in pojasnila, da mnenj sploh niso upoštevali. "Na spremembe, ki so katastrofalne za naše vode, pa stroka ni imela nikoli možnosti podati svojega mnenja. Mnenje smo podajali v obliki izjav, vendar upoštevanja tega mnenja nikoli ni bilo," je dejala.
A Vizjak trdi, da očitki ne držijo. "Ti podatki so preverljivi. Sprememba 37. člena je bila v okviru javne obravnave tudi javno objavljena," je dejal in dodal, da so nekatere organizacije izrazile željo po vključitvi še dodatnih možnosti pozidave. "Predlagali so, da bi bilo na jezerih dobro graditi sončne elektrarne," je podkrepil svojo trditev in pojasnil, da tega niso upoštevali. "Javna razprava je namenjena temu, da se poda mnenja in potem se na ministrstvu skupaj z direkcijo za vode odločimo, katere bomo upoštevali in katerih ne," je pojasnil in dodal, da nekatere predloge vendarle so upoštevali.
Roman Kramer z Direkcije RS za vode je poudaril, da ima na področju vodarstva 40 let izkušenj, ves čas pa se zavzema za kakovost površinskih in podzemnih voda. "Verjamem stroki, ki je na direkciji za vode, kjer imamo sedem doktorjev znanosti in drugih strokovnjakov, katerim bo zaupano odločanje, kaj se lahko gradi na priobalnem pasu." Po njegovih besedah stroka stoji za tem zakonom, tudi nasprotniki zakona so, tako Kramer, priznali, da če se bo upoštevalo teh šest kriterijev, bo malo verjetno, da lahko karkoli umestimo na priobalna zemljišča.
Čenčur Curkova se je vprašala, kdo je stroka. "Že več kot 25 let se ukvarjam z vodami, upravljanjem voda, površinskimi in podzemnimi vodami. Običajno se strokovnjaki nismo tako javno angažirali, vendar ker so te spremembe za vode tako katastrofalne, smo se strokovnjaki dejansko angažirali in podajali mnenja," je dejala. Angažirala so se štiri strokovna združenja, ki imajo veliko število članov, med njimi je tudi veliko doktorjev znanosti, je še dodala.
'Kot minister sem dolžen v zakon implementirati varovalke'
"Kot minister za okolje in prostor sem dolžen v zakon implementirati varovalke, da ne pride do pozidave priobalnih ali vodnih zemljišč, ki bi poslabševala stanje voda, ki bi ogrožala poplavno in erozijsko varnost, ki bi bila v nasprotju s cilji upravljanja z vodami," je dejal Vizjak in pojasnil, da so to varovalke, ki so naštete v drugem odstavku 37. člena. "In še jih je nekaj naštetih," je pripomnil.
"O tem, ali so varovalke za poseg izpolnjene, odloča stoka, odločajo na direkciji za vode. Doslej je bilo možno na priobalnem zemljišču graditi tovarne in bencinske servise," je izpostavil in prikazal primer s Prevalj iz uredbe iz leta 2016. Prikazal je tudi fotografije stanovanjskih hiš, ki so ob rekah na podlagi spremembe priobalnega zemljišča prav tako zrasle v tem obdobju. "To so bile vlade Alenke Bratušek in Mira Cerarja," je dejal.
"Sedanji zakon omogoča pozidavo priobalnih zemljišč tudi za objekte zasebne rabe, zdaj pa to ožimo samo na objekte javne rabe pod temi strogimi pogoji," je pojasnil in dodal, da se ne more zgoditi, da bi bil na priobalni površini zgrajen objekt, ki bi škodoval vodam ali ljudem.
Te varovalke, ki nam jih prodajajo, smo v Eko krogu doživljali 15 let in tovarne so dobivale dovoljenja, pa mu je odgovoril Macerl. "Potrebovali smo 10 let, da smo prišli na sodišče, da smo dokazali, da so vsa izdana dovoljenja nezakonito izdana," je dejal. Navedel je tudi, da jih uradniki, tudi z ministrstva, prosijo, naj preprečijo ta zakon, saj se že zdaj na njih izvajajo pritiski.
Kramer navedbam Macerla o izvajanju pritiska na uradnike ne verjame. "Pri nas je širša skupina imenovala in pripravila točna navodila, kako se bo izdajalo vodno soglasje. Mi imamo za vsako točko od šestih izdelane kriterije, po katerih uredbah moramo presojati," je pojasnil Kramer. Dovoljenje bo sicer izdajala Direkcija RS za vode na podlagi preverjanja šestih kriterijev.
"Postopek je enak sedaj in potem," je o tem, ali bo o dovoljenjih resnično odločala stroka ali politika, dejala Čenčur Curkova. "Vodno soglasje izdaja direkcija za vode na podlagi hidrološko-hidravlične študije," je pojasnila. "Razlika je v tem, da po obstoječem zakonu odloča vlada z uredbo, po spremembi zakona pa upravna enota v postopku gradbenega dovoljenja in s pridobitvijo vodnega soglasja," je dejala.
Macerl: Pritiski na uradnika bodo bistveno večji
"Dovoljenje za posege na priobalnem pasu je danes in po še veljavnem zakonu možno na podlagi uredbe vlade o zoženju priobalnega pasu. To je politična odločitev vlade na podlagi mnenja direkcije za vode. Mi menimo, da je prav, da o tem odloča samo stroka, in ne politika. In to bo zdaj mogoče na podlagi vodnega soglasja direkcije za vode," je dejal Vizjak in dodal še, da se glede pridobitve gradbenega dovoljenja s tem zakonom nič ne spreminja. "Gradbena dovoljenja izdajajo upravne enote, kadar ne gre za poseg, ki bi imel vplive na okolje, in izdaja ga ministrstvo, kadar gre za poseg, ki ima vplive na okolje in je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje," je še pojasnil Vizjak.
Stroka je morala po istih postopkih izdajati dovoljenja tudi po obstoječem zakonu, nato pa je dovoljenje izdala šele vlada, zdaj pa vladi tega ne bo treba, ampak bo dovoljenje izdal samo uradnik, je poudaril Macerl. Pritiski nanj bodo bistveno večji, je ocenil, saj bo upošteval svoje nadrejene. "Tudi stroka je vprašljiva, ker je pod okriljem ministrstva za okolje. Napake se dogajajo."
Kramer je poudaril, da je do zdaj direkcija podala mnenje, na podlagi katerega je vlada sprejela uredbo, zdaj pa bo direkcija vodila upravni postopek. Na uradnika po besedah Kramerja ne sme nihče vplivati, pri odločanju pa bo povsem samostojen.
Kaj zakon pomeni za pitno vodo?
"Kar se tiče pitne vode, bomo pili enako kot zdaj, kajti ta zakon z viri pitne vode nima povezave," je poudaril Kramer. Vodo se, kot pravi, varuje z vodovarstvenimi pasovi in o tem govorijo druge uredbe. Sam meni, da se ukrepi z zakonom še zaostrujejo, tako da bomo pili še bolj kakovostno podtalnico.
Kaj voda pomeni ljudem, bodo pokazali v nedeljo na referendumu, je dodal Macerl. Proti temu zakonu bodo glasovali vsi iz naravovarstvene stroke, nevladne organizacije, volila pa bo predvsem mladina, ki jim jemljejo prihodnost, je ocenil Macerl.
"To so res zavajanja. Kot je tudi stroka povedala, ta novela nima neposrednega negativnega vpliva na vire pitne vode, kvečjemu obratno," je prepričan Vizjak. "Še enkrat bi rad podčrtal. Nikoli ne bomo dovolili posegov na priobalna zemljišča, ki bi imela negativne vplive na vodo, in to je v zakonu jasno zapisano," je zatrdil in dodal, da obalni pas razbremenjujejo s tem, da se ne bo dalo graditi objektov zasebne rabe. "Po novem bo na priobalnem pasu možno graditi za 80 odstotkov manj objektov. Mogoče bo graditi le objekte javne rabe, ki jih je bilo za približno 20 odstotkov od vseh sedanjih odobrenih," je še dejal.
"Samo 40 metrov smo pustili reki in priobalnemu pasu, ki varuje pitno vodo. Še tega nam nočejo pustiti," je dejal Macerl, ki pravi, da zakon dovoljuje pozidavo znotraj 40-metrskega pasu.
"Potem ne bi bilo možno zgraditi niti nobenega pomola, ker je to poseg na vodnem zemljišču," je odvrnil Vizjak in dodal: "To strašenje ljudi, to zavajanje s posegi na ustavno pravico je zloraba referenduma, ki se je zgodil s strani nekih interesov. Jaz lahko jamčim, da ne bo praktično omembe vredne pozidave priobalnega zemljišča, razen v izjemnih primerih, ko to ne bo vplivalo na kakovost vode in bo skladno s cilji upravljanja voda," je dejal.
Čenčar Curkova: Vseeno je, če je objekt zasebne ali javne narave, vsak objekt uniči ekosistem
Čenčar Curkova je na drugi strani dejala, da v noveli zakona obstajata dve izjemi za gradnjo, ki do zdaj nista bili dovoljeni. "In to na vodi in ob vodi," je dodala. "Ti objekti v javni rabi ali enostavni objekti so gostilne, hoteli, trgovski centri in parkirišča. Vseeno je, če je objekt zasebne ali javne narave, vsak objekt uniči ekosistem, hkrati pa lahko z odpadnimi vodami onesnažuje tudi vodo," je prepričana. Pojasnila je, da novela zakona omogoča gradnje tudi izven naselja. Kot primer onesnaževanja je izpostavila Bled, kjer imamo zaradi odpadnih vod težave s cvetenjem. Spomnila je, da se je jezero obarvalo rdeče. Poudarila je še, da so podzemne vode naš vir pitne vode.
"Gradnje vseh objektov, ki jih je gospa naštela, so pod enakimi pogoji možne že danes," je odvrnil Vizjak in pojasnil, da bo gradnja hotelov še naprej možna, vendar pod strogimi pogoji. "Po novem so pogoji za gradnjo hotelov identični sedanjim," je še enkrat ponovil.
Referendum bo pokazal tudi, kakšno je zaupanje v ministra in vlado. "Voljo ljudstva bom upošteval. Če ta rešitev pade, bom to voljo ljudi obžaloval," je dejal in dodal, da so šli ljudje "očitno po poti čustvenih reakcij na pozivanje za pitno vodo, ne da bi prebrali zakon". "Pustimo čas nedelji in objavi rezultatov," je še dejal.
Ta referendum ne sme pasti, je bil jasen Macerl. "Ljudje morajo dati jasen signal tej in vsem vladam, ki prihajajo, da je način sprejemanja okoljske zakonodaje, ki so jo zdaj ubrali, nedopusten. Z glasovanjem proti moramo zagotoviti prihodnost naslednjih generacij," je zaključil.
KOMENTARJI (546)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.