Soočenje psihiatrov na sojenju Gašpariču za poskus umora

Pregelj je v marca predstavljenem mnenju zapisal, da pri obtoženem ni zaznal psihične motnje, ki bi v času obravnavanega dogodka bistveno vplivala na njegovo sposobnost razumevanja in obvladovanja dejanj.

Čeprav Vrabič, ki sicer na sodišču tudi sam največkrat nastopa v vlogi sodnega izvedenca, diagnoze za Gašpariča ni želel navesti, saj da je to naloga sodno postavljenih izvedencev in ne želi vplivati na njihovo mnenje, pa je bil do Gašpariča precej prizanesljiv.

Sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič ni ugodil njegovemu predlogu za izključitev javnosti, ki mu je pritrdila tudi obramba, nasprotovala pa tožilec in pooblaščenec oškodovanke, nato pa je zatrjeval, da je bil tragični dogodek posledica akutne reakcije obtoženega na stres, ki da je ni zmogel zaustaviti.

Ta naj bi bila po mnenju psihiatra Vrabiča, ki je z Gašparičem opravil razgovor v priporu, posledica nerazrešenega ljubezenskega razmerja z oškodovanko. Njune čustvene povezave naj bi namreč nihale od odobravanja od oškodovanke do popolnega odklanjanja, kar naj bi sicer precej inteligentnega fanta pripeljalo v globoko čustveno stisko in do neracionalnih dejanj, ko se je kaplja prelila čez rob.

Prav tako naj bi Gašparič po odvzemu prostosti s strani Policije po dejanju doživel prilagoditveno motnjo, zato je veliko vprašanje, ali je ob zaslišanju sploh razumel svoje pravice, če so mu te sploh bile predstavljene. Sodnica je izvedencu sicer predočila zdravniška poročila, ki po prijetju nikjer niso navajala omenjene motnje.

Vrabič je bil zelo kritičen do izvedenskega mnenja kolega Preglja, tako da ga je sodnica celo opozorila, naj ne gre na osebno raven. Čeprav za izdelavo mnenja tudi sam ni pogledal v obtoženčev zdravstveni karton, je to očital izvedencu, ki naj bi po njegovem mnenju zavajal sodišče.

Ko ga je tožilec Darko Simonič opomnil, da bi takšni očitki, če bi se izkazali kot resnični, pomenili celo kaznivo dejanje, je Vrabič dejal, da je med drugim Pregelj navajal nekakšno lestvico stresorjev, ki po njegovem vedenju v forenzični psihiatriji sploh ne obstaja. Pregelj je obtožbe kolega Vrabiča v celoti zavrnil in vztrajal pri že predstavljenem mnenju, glede domnevno sporne lestvice pa je navedel konkretno strokovno literaturo, na katero se je opiral.

V zvezi s prilagoditvenimi motnjami obtoženega je dejal, da je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da je ta nastala šele po, ne pa ob odvzemu prostosti, saj zdravstvena stroka tega v času prijetja ni opazila, čeprav je bil večkrat obravnavan.

Tožilec Simonič je ob današnjem zaslišanju Vrabiču večkrat očital potencialno pristranskost pri izdelavi mnenja, a je slednji to zavračal, češ da vselej ravna v interesu stroke, ne pa tega, kdo mu izdelavo mnenja plača.

Da je njegovo mnenje ustrezno, pa je še bolj prepričan potem, ko se je pred današnjo obravnavo seznanil s pismom oškodovanke sodišču, v katerem je ta na nek način stopila v bran obtoženemu, kar naj bi kazalo na to, da njun medsebojni odnos še ni v celoti razrešen.

Tožilstvo Gašpariču očita, da je na grozovit in zahrbten način poskušal vzeti življenje 21-letnemu dekletu. S pretvezo, da jo tam čakajo njegova pisma, naj bi jo 23-letnik zvečer zvabil v park, takrat pa jo napadel iz zasede in ji med drugim odsekal prst. Z napadom je po navedbah tožilstva končal šele, ko sta tja prišla mimoidoča fant in dekle, ki sta slišala kričanje.